Padalska jataPospravimo in grem na tablico gledati, na kakšne projekte bi še bilo za iti, čas teče…
In opazi Faaca, da je nekdo začel pobirati z Gozda (Kurnik 🙂 ) in je panika, da zdaj pa Gozd že dela. Boris se javi za šoferja in nas odpelje gor. Jaz vzamem Rooka in tangice (nisem prepričan in se mi ne da še enkrat I.klase pakirat).
Starta nekaj padalcev pred nama, pa Faaca, pa jaz. Odpeljem se na V rob in nazaj in scurim v poden.
Zoranov let
Faacov let
To je to za danes…
Prva fura s kombijem in vso robo že ob 9.30 gor na Sello. Mi v miru zajtrkujemo, izpraznimo apartma in ob cca 10.30 v kombi.
Erzo nas pričaka kot čuvaj robe na parkingu. Spet tovorimo kot težaki po cesti na Rodello (danes kar nekaj džipov vozi padala na start – nam seveda ne…). Del prve skupine je šel na Punta Grohman (pod Sassolungo), večina spet na E start.
Prvi, ki na Grohmanu startajo (Podbregar, Kališnik), tudi niso preveč uspešni. Mi naprej čakamo in taktiziramo. Spet nekaj atraktivnih startov. Na koncu dva naša (Gabršek in …) startata in se odpeljeta počez tik pod vrh prelaza Passo Sella, spravita robo in pešaka gor na start pod stolpe.
Erzo, Mega, Guido postavijo in odletijo, potem postavimo na koncu vršnega dela grebena (pri vetrnici) še mi trije (Mateja, Luka, jaz).
Čeprav sem štrikce preveril, jih očitno nisem dovolj, saj odletim z velikim vozlom na desni komandi ( grrrrrr …. 🙁 ). Rešiti vozla ne morem, tako da se samo bremzajoče pripeljem na sončni pristanek ,
Zoranov let
kjer je že večina naših.
Erzov let
Sem pošteno tečen, tako, da me sploh ne gane Erzovo organiziranje ponovnega starta (kamorkoli že – baje gredo na start Passo Sella). Kmalu sta doli tudi Mateja in Luka.
Lukov let
Matejin let
Luka mi pomaga razvozlati štrikce…
Ostali prisotni se odpeljejo s kombijem (tudi Mega in Jasna), Luka gre po Megov avto, da bo malo delal za službo.
Jaz prodajam slabo voljo, pa me začneta Mateja in Luka hecati, naj grem še na kak nov start, da se bom potolažil (in se približal Erzu 🙂 ) . Belvedere je dostopen z avtom, tako, da me kmalu prepričata.
Mateja pelje gor. Na ovinku pri Hotelu Pordoi odvijeva na makadam (zaprt za promet) in po ovinkih gor do primernih travnikov – Belvedere spodaj.
Niže na travnati glavi eden postavlja, nekaj pod njim starta zelena Mantra 6. Malo v šali rečem Mateji, če to ni mogoče Erzo… Tisti na glavi tudi odleti, potem postavlja še eden, zraven pa Mateja razgrinja meni. Piha lepo gor, tako da hrbtno odletim. Peljem se malo v levo, nekoliko drži, potem pa na sončen standardni pristanek.
Zoranov let
Ko sem na tleh, Erzo vpije po postaji, kje da sem. Ker smo hoteli po Erzovem zgledu ta start narediti za “na lager” :-), se ne oglašam 🙂 . Vidim ga, kako prihaja proti meni in se reži in vpije v postajo. Seveda je tista zelena Mantra res bil on in tako sva oba “prikrito” naredila isti nov start 🙂 🙂 .
Erzov let
Povsem sem potolažen in spet ful dobre volje (in to smo kar vsi 🙂 ).
Ko pristaneta Mega in Jasna (in večina ostalih) s starta Passo Sella, se naložimo in pri apartmajih poslovimo. Oni ostanejo še jutri, mi nazaj v SLO…
Čeprav so v SLO padale danes 100tke, smo se pa mi prav fajn imeli tukaj …
Nekaj Zoranovih slikic tukaj
Še nekaj Matejinih slikic tukaj.
Danes pa Dolomiti 🙂 .
Ob 6h poberem Matejo in Luka in do Unca, kjer že čakata Mega in Jasna. Ob 10.30 nas Mega že varno pripelje po italijanski strani v Canazei/Campitello, kjer čakamo in iščemo Guida okoli gondole (kombi ekipa + Gaberškovi dopolnilni člani so že izstopili na Passo Sella).
Končno naložimo robo (Mateja in Luka imata padali že pri Guidu) in gasa gor. Navijam za desni start pod stolpi Sella, pa odvijemo na levo do parkinga pred zapornici … in mučen polurni pešak na Col Rodella (gondola je nehala voziti zadnji teden v septembru, v vikendu našega obiska…) s težko opremo (Jasna in Mega seveda kar laufata naprej 🙂 ).
Naši se počasi pripravljajo. Padalcev “skoraj nič” v primeri z zadnjič. Piha iz JZ smeri, tako da smo priča kar nekaj atraktivnim startom na E startu. Ker tudi za sedežnico piha gor, v miru postavim. Končno začnejo eni nabirati in večina naših v luft.
Potegnem naprej v šibkem vetru in se samo odpeljem (0 dviganja 🙁 ) za robom okoli hriba na J pobočje, kjer začnem drajsati skupaj z Rakunom (kasneje poimenovani “Rakunov raz” ). Rakunu po dolgem času uspe pridrajsati nad travni rob, meni ne, tako da se, počasi zgubljajoč višino, odpeljem na veliki senčni pristanek, kjer se vse cedi od nočno-jutranje mokrote.
Zoranov let
Na sončku sušim padalo. Tudi večina naših je že na tleh. Tudi Erzo.
Erzov let
Mateja in Luka pa zgoraj taktično čakata na boljše pogoje in jih tudi dočakata (vsaj za drajsanje ob hribčku 🙂 ).
Matejin let
Lukov let
Medtem spodaj Erzo organizira nadaljne akcije. Najprej kar s kombijem (pobere mene pri gondoli), potem pa Guido ustavi zadevo (ker mora skrbeti za večino – ljudje pa hočejo kar sredi dneva v apartmaje ipd.).
Ko pristane Mega, imamo ključ do njegovega avta (Mateja z drugim ključem še kar drajsa v zraku in sploh noče dol 🙂 ) in Mega nas odpelje gor na Passo Sella (Jasna, Erzo, jaz). Ker je že kasno, Jasni in Megu ni, midva z Erzom sva absolutno za (vsaj nov štart, če že delalo ne bo več pod stenami). Mega si naloži moj križ, Jasna pa Erzovega na sredi poti in gor. Nekateri še drgnejo navpične stene Piz Ciavazes nad nami.
Na strmih travah piha od V s strani (nekateri so kar odnesli padala dol…). Erzo potegne in se takoj odpelje pod stene, pa samo curi, tako da se odpelje po dolini proti Belvedereu.
Jaz pa samo naravnost ven tonem proti Canazeiu, potem pa desno v dolino Fassa in pristanem na sončnem pristanku.
Zoranov let
Luka in Mateja ravno zaključujeta svoje “drajsanje”. Guido nas postreže z radlerjem, pirom in sokom… Erzo pristane nekaj za mano.
Erzov let
Pospravimo in v apartmaje.