PETI DAN: Resnici na ljubo je treba povedati, da je obstajal tudi četrti dan, ki pa ga Slovenceljni nismo štartali, saj se je dan iz oblačnega in koprenastega dopoldneva z veeeeliko vetra v 15 minutah razvil v lepo cumulusno nebo z nekaterimi oblaki razraščenimi preko meje in smo se odločili, da nam ni treba. Edini ki so povlekli: dva domača in Amer so curnili. Le eden do max 30 km. Popoldne se je veter ustavil, neviht pa ni bilo, vsaj meni pa je bilo kar slabo, ker nismo leteli, ko sem z bazena zijal gor v oblake.
Danes so bile po robovih kontinenta fronte z nevihtami, mi pa nekje vmes, kjer je bil premočan veter s kako plohco.
Pozno popoldne (prava ura štarta je 16.48) se oblaki umaknejo proti severu, kjer lije, mi pa edini (drugih ni) izkoristimo (no ja dva od treh), vetrovno nepozornost in modro nebo ter ga navrtimo!
Direkt s spet utrganega vinča na 3000m, ko je teren spodaj le 100m. Malo se še poigravam z mislijo ali bi bilo mogoče odleteti 100, če bi se še naprej držal visoko za finalni let, ko me usodno sklati, pa še senca oblakov na zahodnem nebu lepo dopolni mojo curažo.
Erzov let

Erzov let

Res prelepo popoldansko letenje, ki me je spominjalo na tako lansko v Patuju, posebej še, ko sem moral, zato ker retrive ni smel na privat kamionsko pot v polje, kjer sem pristal, kot takrat skozi gozd do ceste, le da tokrat po kengerujskih stečinah, same kengeruje pa sem na pristanku v tropu videl skakati prav blizu skozi pšenico v taisti gozd.
Komentarji (4)
  • 1.Gvido Jager : Se mi zdi, da ti je ratal svojevrsten rekord: med navijanjem stebra na 3k- si naredu 12 km tracka, ha-ha, LP celi ekipi, GJ 🙂[30.11.2014 14:08]
  • 2.Janez Kocjan – JanKo. : tolk nazorni komentarji, da b sam še letene blo bl realn! srečn še naprej! ;)) ;)) [30.11.2014 16:29]
  • 3.Roman Debevec : Zelo barvito! [30.11.2014 17:25]
  • 4.Franci Reven : Uživaj in ne valjaj se preveč po bazenu,tja dol si šev letet. [30.11.2014 18:52]

Ravno začnem zjutraj gledati slike s terena, ko pokliče Slak, kam da gremo 🙂 . Seveda me to dodatno spodbudi in takoj najdem nekaj svetlobe v sluzu in meglenem mraku, ki se zliva nad večino SLO: okoli Gorice je nekaj modrih lukenj 🙂 . In z Istokom včeraj dogovorjen obisk Korade (Kuuka in še kaj…) je izbran. Mega in Manca sta tudi za, Mateja & Luka ne.

Poberem Slaka, do Železniške, kjer prisede Manca in še Mega na Uncu. Istok med potjo odpove vodniško-šofersko sodelovanje (poroča pa o mokroti nočnega dežja in delnega sončka v Goriških brdih). Manca na Razdrtem malo navija za J smer (Socerb – Obala…), češ da se na Goriškem že zapira. Ampak jaz odvijem LCja dol proti Vipavi in iz meglic že posijejo prvi žarki.

V Gorici je še lepše in ob Soči gor do Plav. Čez most in z nekaj iskanja pridemo na sam vrh Korade. Pri koči ne vedo nič o štartu, zato se spet opremo na Megov spomin.

Malo nazaj dol in parking in pešaka z robo na start (kar je travnat pomol, s podivjano metrsko travo). Pod robom pa še stopnička v obliki napol zasutega strelskega jarka. Malo sicer zmajujemo z glavo (tudi piha skoraj nič in nekoliko z desne – JZ). Ampak Mega trdi, da je to pravi start Korada in začnem postavljati (mene še najbolj skrbi gmajna in griči brez vmesnih pristankov do travnikov v Plavah). Ostali mi pomagajo postaviti. Malo čakamo na primerni dih vetra, Mega in Luka na robu, Manca kot štarter ob meni.

In potegnem Rooka, malo onegavim, da se stabilizira in odlaufam čez rob. Speljem čez strelski jarek in potem po putru naprej. Najprej sem malo nervozen in se naslonim bolj na levo pobočje, ko sem pa bliže Soči, vidim, da so tudi ob reki nad Plavami uporabni pristanki. Nad Sočo spet bolj drži, zato podaljšam proti Plavam in nekaj nad pristankom celo prvič popiska. V dolini pa veter malo meša in moram z nekaj guncanja pristati v smeri proti toku (proti S).

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem pride lokalec Zlatko Koren, malo za njim pa tudi naša trojica, ki jih moje letenje ni spodbudilo k sledenju…

Ker je delno sončno in še dovolj časa, nadaljujemo po Korenovih navodilih dol po dolini do odcepa in na levo gor (najprej kmečki turizem, potem makadam, potem smo malo predaleč na Poti spominov Soške fronte, nazaj do odcepa res ozkega kolovoza in drajsajoče ob šibju po tem ozkem kolovozu startu naproti). Ko v skladu S Slakovo navigacijo pridemo dovolj blizu, ustavimo.

Slak in Manca gresta iskat start, midva z Megom pa po centimetrih obrneva LCja na simbolični razširjavi kolovoza (ne morem verjet, na kakšni ožini se da LC obrniti 🙂 ). Vzamem Rooka in tangice. Nekaj metrov naprej se odcepi nadelana potka gor in po treh minutah sva z Megom na čudovitem startu (skoraj kot na Gozdu 🙂 ).

Edino, kar je narobe, je to, da piha v hrbet (SV namesto karkoli od J-Z). Pridružita se še Manca in Slak in zmajujeta. Z Megom pa si medtem pogledava travco, ki se nekaj m spušča do roba na SV in se spodaj od stopnice nadaljuje v gosto šibje in gozd. Meni je izvedljivo, sploh, ker piha lepo enakomeren SV. Jaz v tangice, Luka in Manca spedenata Rooka.

Malo počakamo, da spet pihne po krajšem premoru in potegnem in lepo drži nad mano … in stopim čez rob in speljem. Po putru proti Soči/Anhovu. Zaradi varnosti (ob Soči okoli Anhovega vidim veliko drotov, bajt in malo pristankov) raje zbijam in pristanem na lepem travniku pri Gorenjih Desklah.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim v mokroti trave, ko pridejo z LCjem (spet nihče drug ni hotel odleteti).

Sonce se poslavlja, dan pa tudi, tako da sforsiram, da se hitro odpeljemo še na Lijak, da bi se vsaj kdo od njih vrgel dol.

Ko pripeljemo nad start, je tu le Lucija, veter pa piha rahlo dol. Kljub dostavi nobenega ne zamika in na koncu odpeljemo še Lucijo dol.

Pri Slamiču prevzamemo še Deluxovo stestirano padalo in na zaključno pojedino v Picerijo Grad.

Super dan (meni prav gotovo 🙂 ), pa še na sončku smo bili.

 

Danes je pa res povsod ena sama megla in sluz. Skoraj se že predam, pa pokliče nekaj pred 12h Boris, če bi kam šel 🙂 . Ker nimam predloga, sam predlaga Sabotin. Takoj sem za in Boris že preveri z Istokom vremensko situacijo. Trenutno doli sicer dežuje, ampak mogoče potem ne bo :-).

13.30 Mitnica. Skozi Gorico pod Sabotinom do parkinga ob pristanku, kjer naju že čaka Istok. Z LCjem daleč naokoli po SLO varianti gor. Na predzadnjem ovinku ustavimo (v resnici bi lahko šli še naprej za en ovinek proti koči, ali pa po cestici naprej na italijansko cesto in gor do kasarne).

Pešaka po cesti in počez do kasarne. Za nekaj trenutkov je še sonce malo posvetilo skozi oblake. Postavi Boris svojega starega Tritona, jaz pa med tem v tangice. Razdrapan položen travnik je lepo suh in Boris zalaufa. Triton kar noče gor, potem pa ga po nekaj laufanja le dvigne in spelje. Ker pa je že na koncu čistine, z nogami malo pobrca po šibju in zavriska, ko je čez. Malo zavijuga in se odpelje proti pristajalnem travniku.

Borisov let

Borisov let

Istok mi pomaga postaviti Rooka in sprostiti štrikce iz šavja na startu. Potegnem in ga imam takoj nad sabo, odlepi pa me šele po nekaj laufanja (vendar dosti prej kot Borisa). Brez problema nekaj m nad grmički in proti dolini. Enakomerno curim in se razgledujem po Gorici in Goriških Brdih. Na pristanku veter malo obrača, tako da pristanem točno v nasprotni smeri kot Boris in položim padalo v mokroto travnika zraven njega.

Zoranov let

Zoranov let

Otrebiva male polžke s padal in sva že na cesti, ko pride Istok dol z LCjem. Vesel kot radio :-).

Na poti nazaj oddava še Borisovega Queena Slamiču v testiranje in v dežju nazaj proti LJU.

Komentar leta: TRETJI DAN: Danes se je obrnil veter v SV, kar domačinov in ostalih ne zanima, zdi se, da bo res bolj slabo, vsaj veter je švoh, ko se prvič in sploh začnejo v daljavi delat prve baze.
In spet sreča v nesreči: grem prvi, na pol poti na 330m (poden 100) na gor se strga roza varnostna vrvica (Fridau, ne rabiš razumet, vi tega nimate), ki naj bi se strgala pri preveč sunkih (?). Prav tedaj se začenjajo delat baze prav blizu piste. Jako se potrudim in se poberem iz 225m. Prav kmalu na 2000 pomočim prvo avstralsko bazo. Vsi me sprašujejo kako kaj Triton 2. Danes me je sprašil kot M4 nikoli (ali pa sem že pozabil). In razgledi… (glej slike).
Včasih pa se prav zgubim v ravnini, ko ne vem več dobro s katere strani sem priletel in kam letim, saj ni oslonilne točke oziroma piha premalo, da bi te kar nosilo. In najlepše je ko ga 18:28 s 500 dvignem na 2000 za finalni dolet, ko pristajam 19:23, 50 minut pred sončnim zatonom.
Erzov let

Erzov let

Res se mi zdi fino, da lahko takorekoč z iste piste letiš v tri različne smeri! Pome pridejo 21:40, že v mraku, da moramo potem prespati v Bendigu, ker je še predaleč do doma, Barb, voznica pa nas ne pusti za volan, saj vozijo po napačni strani ceste.
Ko pa pred tem sedim v temi na cesti in čakam moj prevoz in tole pesnim, ugotavljam v preobilici časa, da v tej državi Viktorii kengerujev ni na spregled (se pa zjutraj ob 7h na poti domov na high way posede cela jata rdeče-belih papagajev (gala) in se umaknejo v zrak poslednji moment)!
Še Gregorjev let
Gregorjev let

Gregorjev let

Komentarji (8)