Boris se je spomnil še na travnike, mimo katerih se s Cola vozimo na Kovk.

Po ogledu se (seveda v napačno smer) odpeljeva z LCjem po kolovozu gor, parkirava na koncu in nato po nekaj peš tavanja prideva na ogledano pobočje (kamor vodi lep kolovoz čisto enostavno od ceste gor 🙂 ). Više šumijo bori, tako da greva malo dol (do el.pastirja 🙂 ). Postaviva.

Boris elegantno odhendla padalo mimo šavja in čez pastirja, spelje in pristane na travniku ob cesti zraven svojega avta.

Borisov let

Borisov let

Jaz pa najprej lepo dvignem, potem pa mi ga zategne na stran. Naslednje pol ure dvigujem, poravnavam in nastavljam zidek in mi sploh ne gre… Na koncu sicer ugotovim, da sem vpet z gurtno obrnjeno za 180 st (vendar je Boris kasneje prepričan, da to ni bila prava ovira…).

Ko to popravim, spet hrbtno potegnem in ga obdržim nad sabo. Preskočim pastirja in še malo rinem Rooka dol po pobočju (Boris je že pospravil in prihaja gor), preden speljem. Malo se zataknem s stabilizatorjem v drevešček, pa speljem mimo in se zapeljem ven. Najprej me drži, spodaj pa nepričakovano hitro spusti in seveda zaružim po blatu 🙁 .

Zoranov let

Zoranov let

Še pospravim ne, ko je Boris že pri meni z LCjem.

Malo je že pozno, ampak upava, da bova ujela še en start. Dol v Ajdovščino in čez na Planino in gor proti Planini nad Planino. Ko pripešačiva na start je že mrak, piha pa spet z desne in sunkovito, tako da sva tukaj še enkrat samo na ogledih…

V Ajdovščino v slaščičarno in razlaz.

Na poti nazaj se Faaca pohvali z 2 x uživancijo v Moltallu 🙂

Faacov let

Faacov let

Faacov let

Faacov let v dolino

Kastner pa izkoristi še pot iz službe domov.

Domnov let

Domnov let

Danes je nekaj lepše (vsaj v LJU), kot je napovedano. Čeprav naj bi bil JZ močan, ga v nižinah ni preveč (kot javljajo postaje). Ker sem v zadnjih dveh dnevih naredil en sam nov start (vreme ne drži z mano 🙂 ), moram danes vsaj nekaj nadoknaditi. J od LJU se mi zdi lepše. Babna gora je na seznamu.

Pred Dvorom se ogledam. Od spodaj že vidim kje približno je start in gor skozi vas, do zadnje kmetije in po blatnem kolovozu za (predvidevam) start.

Gor na vrh travnatega pobočja in zdi se mi OK. Piha idealno gor (cca 4m). Ko začnem postavljati, zagledam nad sabo rumeni Erzov trakec 🙂 .

Res lepo hrbtno potegnem, stabiliziram in se odpeljem. Visoko čez prvo drevesno mejo, na spodnjem travniku pa samo stopim na tla.

Zoranov let

Zoranov let

Med pešačenjem gor pokličem Borisa, pa ga danes padalske akcije ne zanimajo preveč.

Naprej proti Vrhniki. Mega pa je za akcijo, čeprav se vidi predvsem kot moja zemeljska podpora; v današnje letenje ne verjame preveč, saj že na Uncu kar močno piha in je vse nizko pokrito.

Malo pred Uncem pokliče Manca: planira Primorsko, Slak je tudi za. Na Uncu prevzame Mega LCja, jaz pa lociram planirane cilje. Najprej hočeva čez Vrabče, potem pa pred Vipavo (kjer rahlo dežuje, Kovk v meglicah 6/9 JZ) raje odvijeva počez proti Štanjelu in od desne gor na Krtinovico.

Ko smo bili nazadnje (in edinikrat) tukaj, si nisem želel še kdajkoli sem, danes pa se mi start ne zdi več tako nemogoč. Izberem desno varianto. Čeprav zelo položen, je travnik v bistvu šolski teren in če ne bo šlo čez, pač pristanem na koncu travnika pred drevesno mejo nad spodnjo dolino. Mega mi postavi padalo.

Piha nula (občasno dahne gor). Potegnem in laufam in laufam in se končno odlepim. Sem res nizko in ne vem, če bo zneslo čez drevje… Na levem delu travnika je drevje najniže, usmerim tja, res je nizko, dvignem noge čim višje in kakšen meter, dva nad šavjem speljem čez. Strmo pobočje se odpre in z užitkom odpeljem ob pobočju in pristanem v dolini spodaj.

Zoranov let

Zoranov let

Naberem, počakam Mega, natlačim Rooka v LCja in kar v tangicah v avto.

Nazaj gor. Mimo Krtinovice naprej do Štjaka. Pri britofu pustiva LCja in na vrh travnika. Sprva rahlo prši, potem poneha.

Štart nama je že znam in odleten. Malo se razgledava. Spet nič ne piha. Mega postavi, jaz se vpnem in ob rahlem dihu gor odlaufam.

Spet je ravno, potem se pobočje malo prelomi – stopnica – me še ne prime – na spodnjem travniku še tri korake, da sem končno v luftu. Najprej gre dol in sprednji greben je zeloooo daleč, potem pa lepše zadrži, da se z bogato višino zapeljem nad spodnjo dolino. Naprej z užitkom ob pobočju proti Mahničem in na pristanek nazaj.

Zoranov let

Zoranov let

Spet samo naberem in v tangicah v LCja.

Manca je javila, da sta se z Lukom (po najinih informacijah o kapljanju v Vipavi) odločila za Vremščico in da je tam idealno. Torej tudi midva tja.

Na spodnjem startu se Manca in Luka ravno pripravljata na drugi start, ko se z Megom pripeljeva. Piha idealno (močno) gor.

Na ogled in Mega že postavlja. Prinesem natlačenega Rooka iz LCja in postavim še sam. Mega že pegla, ko jaz še čakam na trenutek, ko bo malo bolj rahlo.

Pa tega trenutka ni in hrbtno potegnem in odletim v prvo. Manca in Luka malo za mano v drugo rundo. Veter je ravno toliko močan, da drži, nabrati kaj dosti pa se ne da. Peglamo sem in tja. Noga me začenja vse bolj boleti in počasi me tudi zebe, tako da se po pol ure odpeljem na pristanek na letališče.

Zoranov let

Zoranov let

Mega in Luka toplandata, Manca pristane na Piko.

Potem pa še zaključna pica v Portusu in vsi ful zadovoljni, saj smo leteli bolje, kot smo pričakovali 🙂 .