Danes napovedan zelo močan JZ čez SLO. Le okoli Kranjske gore je sivo. In si zabijem v glavo, da je treba tja (drugje je v resnici že vse pokrito, kjer pa ni – SV SLO, pa nabija vijolično 🙂 ). Predlagam Sv.Peter. Mateja za, Luka (Slak) tudi, Manca menca, Mega kasneje (kasneje bo jačalo…).

Okoli 10h poberem Slaka in nekaj minut kasneje Matejo (njen Luka se raje ne bo šel vozit 🙂 ) in proti Gorenjski. Manca organizira drugi del jate (Uki, Mega) za tople nižine Primorske (Osp,…) .

Ko zavijemo z avtoceste proti Begunjam, klobase na letališču kažejo šibko dol (SV). Na pristanku pri konjih nulca. Naokoli gor na start, kjer pa že piha bolj konkretno (med 3 in 5); žal pa se vsaki 2 minuti veter spremeni smer: piha dol od zadaj, potem gor od leve spredaj 🙁 . Oblaki šibajo konkretno – od Z.

Malo čakamo in modrujemo, potem z LCjem dol (na letališču so sedaj klobase vodoravno proti Perotu)  in naprej proti Jesenicam. Čeprav je tukaj kar lepo – tudi sonček, dobimo žive info (Peternel, Malina), da v Kranjski že rahlo dežuje in piha močno sunkovito (Kranjska J 5/11 J) in ne bo tam nič za leteti…

Pri Jesenicah obrnemo in nazaj. Druga grupa medtem postavlja in odletava na Ospu. Zavijemo proti Tržiču in od zadaj pod Gozd. Priključi se nam še Đoko in na start.

Na startu meša in piha tudi S dol, čeprav postaja vztrajno ponavlja J in samo J. Slak navija za višji start, zato gremo pogledat Šolski teren, ki pa nikogar ne pritegne. Nazaj na start Gozd in Mateja, Slak in Đoko se pripravijo. Jaz pa bom šofer v zameno, da me potem suportirajo na (mojem) novem potencialnem startu pri Zalogu.

Odletijo v dokaj mirnem. Zunaj jih malo pogunca V in na pristanek.

Ko sem dol, pospravijo do konca in se z malo iskanja pripeljemo pod travnik (pravi šolski teren), nekaj desno od pravega starta Zalog (tu trenira Svole in leta Klemen Jelenc). Odpešačimo na vrh (tudi Đoko je z nami) kjer mi postavijo Rooka.

V tangice in ko za trenutek upade rahlo pihanje po hribu dol, potegnem, zalaufam in speljem… Na koncu travnika imam že nekaj višine, tako da zavjugam nazaj in pristanem rahlo v pobočje.

Zoranov let

Zoranov let

Novnov.

Ker je še malo dneva in kaže precej bolje (in je vmes domačin Jaka Ambrožič odletel s Perota), poskusimo še enkrat do Lesc (kjer pa sedaj na polno piha dol skozi vse klobase na letališču 🙁 .

Obrnemo in proti LJU. Vsi smo zadovoljni (da smo sploh leteli).

Druga grupa pa je tudi Fly z Ospa in Hike nazaj gor 🙂 .

Ukijev let

Ukijev let

 

Komentar leta: 18.DAN –
ZADNJI DAN, kakor se izkaže že naslednji dan. Treba it, šiht je šiht, še buh da ga mamo! Boleče rame (zic!) bodo počakale…
Težave imam že drugi dan z mojim Compeotom. Zvok varia na napravi Oudie je za moja ušesa popolnoma nesprejemljiva, ane Sušec, čeprav je po drugi strani večkrat zaslužen za moje nescurenje. Že v začetku se mi potrgajo žice napajalnika Compea, ki mi ga nazadnje popravlja še fant s hotela v Argentini (zdržalo 2 leti). Zdaj ga ponovno polotava z lastnikom kampa, ampak zdaj po tednu dni ne dela več! Že včeraj vidim, kako se zgasne gps v Compeu v zadnjih dveh urah energije, vario pa še deluje kar mi ustreza.
Danes ga imam samo še za prvo pobiranje po vinču in še malo, nadalje pa sem opremljen s še dvema sončnima piskačema. In res v enem momentu tulijo trije, da vsaj kaj slišim in sem tam po zraku kot jingle bell, da sem smešen sam sebi. Ma ni to tisto kar bi jaz tel! Tudi danes je netipičen veter, SV, ki smo ga enkrat že imeli. Inverzija pa taka, da se vlečemo na JZ, kje že vem, kje čez reko Murray, da me nizkega ne bo stisnilo v gozd ob reki. In brez baz cel dan in švoh veter. Let se zares začne na 156 km, kjer se pobiram iz 300 (poden 200) in se začne prebujati želja po 200 km. Nagonim ga na 2600 in potem počasi gre in pod večer drži, da me je že skoraj panika, da bi pristal preveč po osmi uri.
Erzov let

Erzov let

Brian me vzame ob 21h in 00.40 doma.
ZAKLJUČEK:
Nad pričakovanji!!!
Od 18 dni, leteli 11 dni, še v dveh leteli vsaj ostali. Vsaj jaz scuril samo enkrat, kar kaže na to, da je pobiranje z vinča enostavno. Ni ratalo predrago, iz istega mesta leteli dobesedno na štiri različne smeri, pobiranje za domov vredno zlata, obvezen Spot treking, da te še med letom spremljajo kam letiš in te skoraj počakajo na pristanku, kar je najbolj pomembno za čimhitrejšo vrnitev in drugi dan ponovno odletiš 200! V primerjavi z Brazilijo, kjer drsaš isto špuro, ki se morebiti šele po 100 km loči na variante in ni mogoče v dveh zaporednih dneh leteti 200.
Mogoče še orli: obema iz tima je orel strgal padalo, v dveh različnih dneh, različen kraj (luknja 10×10, drugič 25 lukenj, trikrat napade, nevarnost strmoglavljenja orla v špage – to pa je tudi nekaj, kar pa doma tudi nismo pričakovali…
Komentarji (8)
  • 1.Dusan Stevovic : 20km alt. gain ! , 8h leta, 32 termala i …
    Sta reci…Svaka cast !!!
    Ovo mogu samo da sanjam 🙂
    Poz. D [14.12.2014 00:05]
  • 2.Tibor Tajnšek : svaka ti čast [14.12.2014 07:08]
  • 3.Jože Molek : Alfa samec – ajde oladi malo! Tu doma smo že čist penasti 🙂 [14.12.2014 08:41]
  • 4.Mojca Pišek : Pridi domov brž no!
    [14.12.2014 08:48]
  • 5.Marko Škruba : Res maš dost [14.12.2014 09:09]
  • 6.Branko Iveša : Čestitam na lijepim i dugim letovima! [14.12.2014 10:11]
  • 7.Rajko Sila : Marsikdo tukaj bi raje gledal tvoje projekte po Sloveniji kot pa vsak dan tole. Sicer pa ti privoščim. Pozdrav vsem, tudi nevidnim. [14.12.2014 11:02]
  • 8.Matjaž Klemenčič : To z orli mi je poznana stvar. Tudi na našem svetovnem smo imeli kar nekaj žrtev. Rešitev je bila da si dal gas in te niso mogli lovit ampak to je bila redka dobrina na tekmi 🙂 Vpitje ne poma

Danes končno spet (skoraj) idealen dan z Z (ki bo baje z dnevom jačal) in jasno je, kam se gre: Primorska.

11.30 Železniška: Slak, Faaca, njegov letalni kompanjon Marjan Rekar, Boris. Zbašemo se v Vanjev kombi (ki ima zadaj v kesonu še motorinček za reševanje kombija po letenju 🙂 ) in na Ravbarkomandi naložimo še Žana (Kafola = Jean Caffou).  Edo in Jugo v drugem avtu pobereta Mega in do Anje. Med potjo se odločimo za Kovk.

Pri Anji motorinček ven in vsebina drugega avta v keson (t.j. Mega, Edo in Jugo s pripadajočo robo 🙂 ). Na poti gor vsebini kesona (ki nima predpisanega okna, ki bi delavcem zagotavljalo dnevno svetlobo 🙂 ) ne zavidam…

Na startu gužva. Gužva padalcev in zmajarjev. In gužva že v zraku. Zrinemo se med štartajoče in hitro postavimo in odletimo.

Takoj desno in do Podrte sem že lepo nad grebenom. Niže ob grebenu bolj živahno, više večinoma lepo laminarno. Mimo Hublja do skal pred Predmejo, nazaj do starta (z občasnim pobiranjem in izogibanjem množici padalcev). Pa še enkrat na malo večji višini do Hublja in nazaj do Podrte. Tu po radiu zvemo, da se je Žan  vsedel na smreko v samem kotu.

Žanov predčasno zaključen let

Žanov predčasno zaključen let

Faaca in Edo sprožita obveščevalno-reševalno akcijo. Edo, ki je že pristal pod Čavnom,

Edov let

Edov let

koordinira reševalce. Vanja pospešeno toplanda na startu

Faacov predčasno zaključen let

Faacov predčasno zaključen let

in odide z kombijem proti Predmeji. Mega tudi toplanda na startu za eventualno pomoč, pa potem še enkrat odleti v dolino. Jaz sem ravno na poti s Kovka proti Nanosu, vendar ne priklopim in scurim na rezervo letališče za Vipavo.

Zoranov let

Zoranov let

Delux lepo nabere kilometre in pristane v Vipavi (tudi ne uspe priklopiti Nanosa).

Borisov let

Borisov let

Slak pa ga priklopi 🙂 in na koncu pristane pri Anji, kjer pristane tudi Marjan (Rekar)

Marjanov let

Marjanov let

Pri Anji se zberemo in čakamo, dokler Vanja ne pripelje  rešenega Žana (čaščenje reševalcev v Lokavcu to malo podaljša 🙂 … samega reševanja Žana in padala je bilo hitro konec 🙂 ).

Takole je današnje dogajanje videl Marjan: slikce

Potem pa samo še poberemo prezeblega Borisa v Vipavi in via LJU.

17. DAN – DANES:
Seveda smo nakurjeni, ko zvemo, da ni bilo tako slabo v zraku – včeraj….
Ampak tale pista za na vzhodnik gre prečno čez glavno, kar je dovolj za nov štart, ane Zoran, za pobrat se, pa komaj, saj je kratka!. Odpenjam se na 300 (200 od tal), pobiram pa s 147 m, kar predstavlja 50m od tal. In uspem, kar je pomembno za nadaljevanje, ko je težko, počasi… Po kaki urci do prvih baz na 2400, ki jih potem ni več. S Švicarjem Danijelom letiva do 90 km skupaj, ko se ločim in grem v Rjavo in Črno Avstralijo – ne da ni cest, ni ničesar tam, ampak mi je izziv (enkrat bodo tudi slike tule zraven). In potem pridem do prvih žitnih polj in dvojnega jezera in reke, dokler me ne ustavi gozd – bi šlo na 270, če ga ne bi bilo.
Erzov let

Erzov let

Ta gozd je sicer narodni park Mallee Cliffs, kjer čakam rešitev na požarni poseki, za katero iz zraka menim, da je pomembna makedamska cesta. Pa ni, pridejo čist z druge strani.
Pridejo ob 9.00 pm. Opolnoči rdeča luna vzide nad cesto na poti domov (vzide kdaj pri nas luna opolnoči?). In na cesti je vse živo – kengerujev je na stotine, ki pametno stojijo ob cesti in pogledujejo, le včasih večji (mama) in manjši (vsekakor mladič) stečeta pred avtom, kot da ga uči te veščine. Vse skupaj se zdi kot velik žur in da jih podimo s ceste, njihovega plesišča, ko si v noči in ob luni vzamejo nazaj deželo, ki od venomer pripada njim, belci pa so si jo vzeli (mislijo, da) za svojo in jo poimenovali Avstralija!? 1.30 am doma.
Samo za Jurija, ki ne gleda olc – odletu 252, špure 242.
Komentarji (9)

Danes je bilo, glede na napoved, sicer v planu standardno letenje (Lijak, ipd.), vendar me Cicovo vabilo v Savinjsko dolino takoj spreobrne 🙂 .

Ob 9.45 se že dobiva v Vranskem in na pristanek (1.fuzbal plac, potem 2.standardni), ki je še lepo pomrznjen. Tu pustiva Cicov spalnik in z LCjem gor do Sv.Jošta, kjer pustiva LCja (od ogledov meni že znana lokacija 🙂 ).

pogled s štarta Škrabarjev vrh na cerkvico in start Sv.Jošt

pogled s štarta Škrabarjev vrh na cerkvico in start Sv.Jošt

 

Po hladu in čudovitem sončku položno na vršne travnike nad kmetijo. Idilično !! Piha idealno gor, mogoče 2-3m. V dolini še senca in hlad, tu pa se že topli in je božansko. Zelo… zelo počasi se pripravljava. Še kar uživava na sončku, potem pa skoraj hkrati potegneva drug ob drugem.

Lepo naju dvigne, voziva levo ob pobočju proti Vranskemu. Drži me malo nad njim. Potem odpeljeva ven nad dolino in z bogato višino zapeljeva nad Vransko. Cic odpelje na fuzbal plac, jaz pa nazaj nad daljnovodi in pristanem na (sedaj že mokrem in blatnem) travniku ob njegovem spalniku.

 

 

P1456 Sv.Jost 2014-12-11 11-13-56

Zoranov let

 

Pospravim in počakam, da pride (ključ ima seveda pri sebi…) in gor po LCja.