Danes je napovedana huda burja (čez 100km/h) na Primorskem in močan SV čez vso SLO. In tako tudi je. Vendar mi Aladin vseeno pokaže sivino okoli Kranjske Gore in tam je tudi nekaj še neobdelanih startov 🙂 .

Še Borisa pokličem, če je za akcijo – in je. Slak se je včeraj tudi zanimal, vendar ga današnji cilj ne pritegne.

11.30 na Britofu in z LCjem do Kranjske. Parkirava pri Hrovatovem officeu in z rukzakoma po progi Kekec gor. Veter ni močan (sploh glede na ostalo SLO in močno pihanje vse do Jesenic), vendar piha občasno po dolini od Jesenic gor (zelo v redu), občasno pa iz Vršiške smeri (zelo s strani) – skratka malo meša. Borisa najbolj skrbi uradni pristanek na dnu smučišča, ki je med žicami sedežnic, žirafami in stebri žarometov: skrbi ga predvsem, če bo dovolj velik zame, zanj ni problema 🙂 .

Končno prilezeva na vrh na lastnih nogah (čeprav je ratrak nekaj ravnal pobočje blizu najinega pohoda gor, ga nisva poskušala uporabiti). Začneva postavljati. Občasno rahlo pihne od zadaj po pobočju dol.

Boris počaka na primeren trenutek in lepo hrbtno odleti. Malo niže ga lepo zadrži in celo dvigne, tako da celo malo zavrti, potem pa se odpelje čez Kranjsko na glavni uradni pristanek ob glavni cesti desno od policajev.

Borisov let

Potegnem še jaz in ga lepo spravim nadse, potem pa pihne od zadaj, tako da prekinem. Še enkrat, ko je spet mirno in sem v zraku. Tudi sam se odpeljem z lepo višino čez smučišča in pristanem na travniku levo od policajev.

Zoranov let

Pospravim in skozi Kranjsko do avta, kjer me že čaka Boris.

Opaziva padalca v luftu, ki pristaja na glavnem uradnem pristanku. Zapeljeva tja, s kombinacijo, kako bova rešila logistiko za naslednji start.

Padalec je Martin Peternel, ki zadnje dni leta tu okoli (pa ni domačin, ampak sezonski delavec) in je danes startal na Vitrancu. Prijazno naju posluša in je popolnoma za to, da gremo skupaj na Medvejek, le logistika se ne bo izšla – ker je on brez avta 🙂 .

Vseeno se skupaj odpeljemo skozi Podkoren gor proti Korenskemu sedlu in desno po makadamu gor na start. Boris kar z opremo na start (kaže, da bo), Martin pa se ponudi, da odpelje LCja dol, potem bomo pa videli (mogoče njega zapeljemo še enkrat gor).

Ko prideva z Martinom tistih nekaj korakov na start, je Boris že pripravljen. Žal pa piha konkretno z leve, že kar delno od zadaj (SV).

Boris dvigne levo v veter in potem na desno po pobočju dol.

Borisov let

Ko postavim in se vpnem, Boris javi po telefonu, da se na pristanku že konkretno zliva dol po pobočju (S). Tudi zgoraj že piha občasno kar od zadaj (S).

Ko se za trenutek umiri, potegnem, Rooka lepo stabiliziram nad sabo v veter in potem na desno dol po pobočju, kjer pa se zrak zliva dol, tako da kar laufam skozi praprot napol v zraku, dokler le ne zagrabi. Najprej lepo speljem od pobočja, potem pa se mi udre in se z -5 peljem dol proti travnikom (vario kar brni !). Že mislim, da ne bom prišel niti čez prve drote, ko me le dvigne, malo poruka in še malo dvigne in potem z lepo višino zaokrožim nad Hrovatovo hišo in (lepo) pristanem nazaj proti severu gor po pobočju.

Zoranov let

Še preden pospraviva, je Martin že pri naju. Njega ta start danes več ne zanima… Povabi pa naju na čaj v svoje domovanje pri Jasni.

To domovanje je Martinov dom – nekdaji SCTjev sindikalni dom, kjer sem preživel kar nekaj srečanj in planinskih ter smučarskih druženj  v svoji “mladosti” :-)…  Tu bivata/gostujeta tudi druga dva zimska sezonca: Alen Cizej in Malina, ki pa ju trenutno ni, ker sta ravno šla H&F na Vitranc. Ko popijemo čaj, pristaneta na šodru pri Jasni.

Gremo do njiju in med pospravljanjem še malo modrujemo o njuni lahki pohodniško letalski opremi, in letenju in lepi večerni panorami.

Potem pa se posloviva…