Najbližji je start Borseka in s pomočjo elektronike (Android versus  IOS ) in lokacijskih podatkov iz OLC-ja se samo odpeljemo na travnik na vrh hriba pri Borsečniku nad Biderovo domačijo v dolini.

Start zgledno zrihtan (so pokosili osat in žilave rože, ker je bil tu predviden rezervni XC start).

Mateja pomaga postaviti in v luft: Domen (z rahlim sunkom vetra od zadaj), jaz (v nulci) in Luka (z vetrom lepo od spredaj). Odpeljemo se s čudovitega starta nad ogromne travnike v dolini, malo zapeljemo sem in tja in pristanemo na “golf igrišču”.

Domnov let

Domnov let

Zoranov let

Zoranov let

Mateja je hitro pri nas in noče še enkrat gor na start, da bi še sama odletela.

Naslednja je lokacija Golte-Tiršek (z vmesno nabavo prehrane na pumpi – ostalo je zaradi Lufthanse zaprto 🙂 ). Do sem nas dvoboj Android versus  IOS odpelje po različnih poteh, ampak ko smo le na neurejenem štartu (=nepokošen travnik) je iz smeri Dobrovlje in Menina slišati grmenje in vse je v sivini. Radarska slika je v celoti grozljiva in kaže le ozek pas čistega nad Savinjo proti Koroški.

Kot edini kandidat za letenje se v dani situaciji startu odpovem (kljub provokacijam, da bom kmalu na tleh in pospravil prej, preden se bo razbesnela nevihta). Zato dol in v Gornjegrajsko dolino v smeri doma.

Na poti proti Gornjemu Gradu je črnine manj (nazaj pa raje ne gledamo) in spomnim se naslednjih startov.

Prvi je Florjan in ob pogledu na travnike zgoraj, ne morem(o), da ne bi zavili gor.

Start čudovit, travca pokošena v nulo, vreme že spet lokalno sprejemljivo, žal pa piha od zadaj… Tudi start “Malo niže” je neizvedljiv zaradi vetra od zadaj. Pa Mateja opozori, da je tak veter ravno pravšnji za nasprotno pobočje doline. In tam se svetijo travniki Semprimoža (pod Menino).

Hitro dol in skozi Bočno gor in vija-vaja po ovinkih in smo na startu (vse to tako hitro še vedno zahvaljujoč sodobni informacijski tehnologiji – in seveda avtu 🙂 ).

Žal start popolnoma neurejen (=nepokošen travnik). Domen že postavlja z Matejino pomočjo, potem pomaga Mateja še meni in Luku. Pri tem preklinjamo predvsem dve vrsti rastlin: žilave rože in vrsto suhe trave, ki se zatika za štrikce kot trnek… Zahvaljujoč Matejini potrpežljivosti in nesebičnosti odletimo:  Domen; potem zalaufa Luka s PI-jem, pa prekine, ker z vetrom ob zadaj zaruži na kolovoz in ne spelje; jaz v tangicah (okretno) potegnem Rooka in sem v zraku.

Najprej hočem pristati na dogovorjenem travniku spodaj, pa ni Domna nikjer. Končno ga opazim na tleh na drugem koncu Gornjega Grada in se zapeljem pristat k njemu.

Domnov let

Domnov let

Zoranov let

Zoranov let

Luka še nekaj časa poskuša na startu, žal pa piha samo še dol, tako da na koncu pospravi.

Dan zaključimo v piceriji sredi mesta ob cerkvi, ki ima res dobre pice…

Že včeraj se dogovarjamo (Poje, Simeon, Erzo,…), da bo danes treba na Golte. Simeon najprej odpove in se organiziramo brez njega (ko si premisli, smo že polni): Erzo, Jože, Boris in Špela (taka zemeljska podpora je boljša kot MasterCard 🙂 ) in jaz.

V Erzov  avtob… pardon … enoprostorc se zloživa s Pojčem v Bizoviku in gasa. Med vožnjo so apetiti veliki: Gorenjska, pa na Bled se kopat,…

Na start pridemo hkrati s 33 domačini. Malo modrujemo in napletamo in se počasi pripravljamo. Prvi potegnejo in poberejo, potem je malo neugodnega vetra (piha čisto s strani JZ) in potem potegnemo še ostali: Poje, Delux, Erzo in jaz.

Jožef se je najprej matral že čisto v nižinah, pa se rešil. Boris je hitro pobral  in se odpeljal na S.

Z Erzom vrtiva skupaj in nabirava, nabirava… do mojih 2300. Od cca 2000 naprej dobim občasno kar lepe rukerje… Potem mi Erzo izgine iz vidnega polja (kar ni težko 🙂 ) in ko po postaji skušam zvedeti kje je in kam namerava, ni odgovora (seveda ima postajo nedelujočo…). Se pa oglasi Boris, da gre proti Slovenj Gradcu (SG). Pričakovani JV veter je v resnici (predvsem tu gori) že J in JZ in temu primerno nas odnaša. Čeprav imam lepo višino, si tja nazaj proti Peci/Uršlji ne upam, saj so sami hribi in gmajne in ni videti pristankov… V smeri Raduhe in v Kamniške še manj… Vidim sicer nekaj padalcev razsutih naokoli, pa vsak rine nekam po svoje (kar tudi potrjujejo debate po postaji…). Zato rinem nazaj pred Golte. Proti vetru gre tudi samo 15, in zelo hitro zgubljam. Najprej se odločim delno z vetrom na levo proti Šoštanju, pa me kar požira (vrhovi gozdnatih hribov so mi vedno bliže). Nazaj pred Golte, kjer sem že tako nizek, da si ogledujem uradni pristanek. Pa le dobim neko dviganje, vrtim in spet naberem v bližini starta na 1400 in rinem proti Savinji na Z. Še malo ob pobočju, potem pa počasi dol na travnik pri Okonini ob Savinji.

Zoranov let

Zoranov let

 

 

Pošljem koordinate Špeli in še predno pospravim je iz Mozirja pri meni. Boris je skoraj hkrati z mano javil, da je pristal na Muti in predlaga zborno mesto v SG.

Borisov let

Borisov let

 

Jožef se z Z strani vrača proti Goltem (LiveTracking 🙂 ), Erzo nekje proti S… Po postaji poveva Pojču, da naj gre v smeri SG, saj midva s Špelo odhajava tja. Med potjo Erzo javi, da je pristal blizu Wolfsberga v Avstriji.

Erzov let

Erzov let

 

V SG ugotovimo, da se je Erzo zataknil nad Lavamundom in greva po njega, medtem pa Boris pride v SG z reševalcem padalke Valerijo (Kremžarica), ki je pristala tudi tam nekje kot on.

Ko smo z Erzom spet nazaj pred SG, moramo še sklatiti z neba Pojeta, ki kar noče dol iznad SG, čeprav je krompirjeva ura že zelo kritična.

Pojetov let

Pojetov let

Končno smo vsi skupaj in se lahko (zadovoljni) odpeljemo proti LJU…

Še vedno ta V in dopoldne se kar ne morem odločiti, kam bi šel. Ker ni premočan, se mi na koncu zdi, da bi bil Ambrož lahko v redu za lep let.

Erzo za kasneje vabi na Zavrh, ko sem sam že na Ambrožu. Žal se odločim za Zg.poseko, da bi bilo čim manj komplikacij z logistiko (saj ne bo problem nabrati…).

Ravno ko pridem na poseko, starta tandem, potem čakam več kot pol ure, ker piha v glavnem dol in je vse pokrito. Končno izkoristim nulo, da potegnem in sem v zraku.

Okoli roba na V pobočje ne pridem dovolj daleč (ker preveč zgubljam), tako da se odpeljem proti Apnu, kjer najdem (edini ?) steber in naberem do 1700. Namesto, da bi se kar odpeljal proti Potoški (?), grem nazaj na Ambroža, kjer pa spet zgubljam z -3. Ponovim vajo, vendar naberem le še do 1400. Potem pa še debele pol ure drajsam na dinamiki na Grajcu (čez 1100 več ne pridem), dokler se ne naveličam in se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Toliko o lepem (pre)letu. Reši me Luka na poti iz službe (Mateja je raje ostala na pivu v LJU 🙂 ), s katerim greva gor, pa na koncu ne odleti, saj piha že konkretno dol in ni več pravega upanja za letenje…

Pri povratku izpod Raduhe od Bukovnika po Solčavski panoramski cesti je na razgledišču nad kmetijo Klemenšek (za Klemenčjo pečjo) jasno, da je tu idealen start za odleteti: čudovit razgled direkt dol na travnike na začetku Logarske doline (Tri sestre), pa vse do konca proti Rinki.

Hitro potegnem Rooka iz avta in v tangice. Veter piha precej z leve (V), vendar občasno usahne. Desno nad Mrzlo goro in Matkovim kotom vse črno in tudi zagrmi.

Kljub temu potegnem, ko ne piha in se odpeljem v desno ob grebenu med Matkovim kotom in Logarsko. Dokler bo šlo. Ker kar drži, se odločim, da potegnem do travnika pred Plesnikom.

Zoranov let

Zoranov let