Še predno začnem gledati elektronsko situacijo s terena, že pokliče Delux: predlog Slivnica. Potem še jaz pogledam in mi kaže neke možnosti dežja tam naokoli (samo Parapente…) in ker me v Karavanke danes ne mika, sem za. Delux potrdi 13h, jaz obvestim  jato. Mega je zraven, Žan mogoče, Erzo kasneje, Faaca ne more,…

Malo pred 13h presedem na Logatcu k Špeli in Borisu. Do Unca po Mega in Žana (JE mogoče 🙂 ) in Špela da gasa na vrh. Na start v visoko travo (in tiste tečne rože) in začnemo postavljati. Piha občasno precej z desne. Prideta še Erzo in Sašo (Razdrih). V luft Žan, pa jaz, Mega, Delux, Erzo in Sašo.

Žan hitro pobere v višave. Meni gre najprej kar gor v sunkovitih dviganjih do 1600, vendar me Z, ki piha od Cerknice, zanaša za start bolj, kot pa pridobivam višino in v enem trenutku se mi zdi, da sem prenizek in začnem tiščati naprej in me ful ustavlja in seveda vse zgubim dokler spet ne pridem pred kočo. Medtem še Mega pobere v višave na 2000, curi pa Sašo in kmalu pristane pri letališču.

Sašov let

Tudi Erzo se je v začetku kar matral, pa se tudi najde in tudi v višave. Jaz medtem še dvakrat poskušam pobrati, pa me vedno preveč zanese, ali pa izgubim dviganje. Tudi Boris je bil precej proti V za startom in nizek, pa zrine naprej, še po grebenu in potem najde pravo dviganje, ki ga ponese – se ve – v višave :-). No, jaz se še matram in ponavljam vaje, pa nič.

Po ¾ ure imam zadosti (sploh ko ostali javljajo, kje so že: 2200 … Velike Lašče,… smer Dobrepolje, … ) in se zapeljem v Grahovo. Čeprav bi se lahko zapeljal do Bločic, se raje naslonim na Žerovnišček (nad Žerovnico seveda 🙂 ) in še četrt ure drajsam na dinamiki ob res močnem Z s Cerkniškega polja, ki me pritiska ob hrib. Potem se porinem naprej (okoli 10 !) in pristanem po liftu dol pred Žerovnico.

Zoranovo matranje

Ko pospravim je Špela že pri meni s hladnim radlerjem 🙂 . Takrat začnejo pristajati tudi drugi… Žan blizu Velikih Lašč.

Jeanov let

Mega Dobrepolje, ker ga je na tla pregnal dež. Boris pri Grosuplju

Borisov let

in Erzo skoraj v Želimljah.

Erzov let

Še vizualizacija naših letov

vizualizacija letov

Špela naju vozi čez Bloke v pobiranje, pa Žan in Mega dobita štope tako, da na koncu pobereva le Borisa v Grosuplju…

Najprej me je malo tolažilo to, da je Sašo še prej scuril kot jaz :-), potem pa vidim, da je takoj po pristanku šel z Emilom na Racno, kjer sta lepo jadrala

Sašova Racna

Emilova Racna

Bogve, če ni šel zato dol 🙂 …

Ker imam dopoldne zemeljske obveznosti, se ne morem udeležiti akcij, ki se začnejo že zgodaj:

• jata1 (Erzo, Ščuka, Žan +…) gre na Ravno goro,
• jata2 (Faaca, Igor, Pohl, +…) pa na Kobalo.

Jaz pa se skoordiniram s PunČko ob 15h na Britofu za Ambrota (Uki in Aleš prideta kasneje). Na pristanek in z Manco gor.

Na startu sva sama in začneva takoj postavljati. V glavnem piha lepo gor, občasno veter mrkne. Ko lepo pihne gor, potegnem in odletim.

Potem pa se 1/2 ure matram okoli starta, pa levo pa desno, pa spredaj, pa mi razen enega vzpona 100m nad start ne rata nič. Ko nazadnje poskušam desno v grapi pod Krvavcem, izgubim toliko, da se komaj privlečem pod Grajca.

Medtem starta tudi PunČka, ki se tudi malo matra okoli starta in potem zacuri pod Abrota.

Pod Grajcem že v pristajalni fazi najdem rahlo dviganje in drgnem in se matram in pajsam po m gor nad Grajca, dokler ne ujamem stebra – in do baze na 2000!! Potem pa se samo odpeljem nad Potoško, tu malo popravim in naprej do Kališča, kjer se mi pridruži Punčka, ki se je tudi rešila izpod Ambrota. V nasprotni smeri mimo pripelje (mislim da) Delux s Kingom.  Skupaj s PunČko do Kriške, obrneva za kočo in nazaj. Vmes poslušam, kako Uki pedagoško vodi Aleša skozi stebre in mu pomaga nabirati 🙂 . Potem pa skoraj brez vrtenja do Kališča, tu naberem v močnem stebru čez 2000 skoraj ob Deluxa, ki jadra zadaj na grebenu proti Storžiču in se odpeljem na pristanek pod Grajca.

Zoranov let

Malo za mano pristane Uki, ki je z Alešem jadral bolj ali manj okoli Krvavca. Aleš je že prej odstopil.

Alešev let brez konca…

Kot zadnja je na tleh PunČka, ki je morala od Zaplate še eno rundo do Kriške in nazaj…

Delux pa je jadral na Gozdu nekajkrat sem in tja…

Deluxov let

Še vizualizacija letov

vizualizacija Zoranovega leta

Opomba: Doarama je v zadnjih 48 urah popolnoma prenovljena in polna bugov (29.6.2016). Zato vizualizacija več letov ne dela OK –  Let preklapljaš desno zgoraj na simbolu figure med tem ko filmček teče. Če stoji, se ne da . popravek 2.7.16 ta bug odpravljen in lako preklapljaš tudi med gibanjem)

vizualizacija letov 

Glede na začetek – super konec 🙂

Čeprav včeraj Erzo pove o vabilu Štajercev na Pohorje za danes in sem za  (Maribor, moj roden kraj…), danes nobenega glasu. Že ob 7.00 Jean sprašuje, če potem velja za Pohorje, ob 8h pa mi sporoči, da je jata že zmenjena – ne da bi naju kdo obvestil – no vsaj mene !?

Hitro poskušava napolniti drugi avto, pa ni nobenega zanimanja in na koncu še Žana mine želja po Pohorju (= tudi novnovem) in se odloči za lokalne cilje kasneje. Samemu se mi res ne da voziti gor, še zadnji poskus (da bi šla z mano Mateja na izlet z Malim Princem) se izjalovi in vmes že Igor (ki si je tudi rezerviral ves dan) podraži z idejo o Voglu (tudi Sorico, kamor pa me ne vleče) in sva takoj zmenjena.

Ob 10.15 Britof, k Igorju in do Kramarja, kjer počakava še Djokota. Pod gondolo in na start v čudovitem sončku z nekaj romantičnimi bazicami. Više napovedan S.

SV, V vetra komaj kaj na startu, občasno pihne tudi  J. Pred nami startata 2, potem hitro postavimo in v luft: jaz, Djoko in Igor.

Zapeljem se takoj pred Storeč (še dva dneva do rojstnega dneva No.2) in tam dobim lep miren steber gor, gor in samo gor do 2300. Medtem startata tudi Djoko in Igor (čeprav ju zgubim iz vidnega polja). Zapeljem se čez jezero na Pršivec in tu dobim petardno dviganje nad vrh. Djoko pride še nekaj višji in nabira bolj zadaj, z Igorjem naju razmetava okoli vrha. Ko po 3 poskusih premetan ne pridem više in ko vidi, da se Igor odpelje proti Vogarju, za njim. Nad Vogarjem dobiva lepo dviganje do 2400 in potem se Igor zapelje proti Krstenici in tam dobi krasno dviganje, jaz pa nič. Poskusim do Jezerskega Stoga, pa gre vse bolj dol in se predam in obrnem in začnem riniti ven proti vetru. Zgubim do malo nad Vogar, pa spet naberem, vendar čez 2400 ne pridem. Potem porinem proti Studorju, opazim nizko spodaj Djokota, ki se vrača od Tosca in matra nad Vojami in potem tam tudi scuri.

Nad Sredno vasjo pa je s Tosca tudi že Igor. Ker lepo pobira, do njega in še jaz zavrtim. Vendar se mi zdi, da samo zanaša nad Pokljuko, brez neke bistvene pridobitve višine, zato se usmerim proti Bohinjski Bistrici in potem vzdolž glavne ceste potegnem do Nomnja.

Zoranov let

Igor še nekaj časa jadra in na koncu pristane pri Kramarju.

Igorjev let

Igorjev komentar leta: Plani so bili pravi. Izvedba tudi. Do tenutka, ko se ti v steber 7+ tik pod bazo, naravnost vate s strani zapelje je… jedriličar, za katerega sem prepričan, da me ni videl, saj odvije skoraj zadnji trenutek, pa še to le na 20m pred mano in potem še zavrti skoraj v bazi z mano. Jasno, da sem se zapeljal ven čist trd. Potem pa brez pravega cilja in, ko še enkrat uspešno poberem pred Vogarjem sem kar brez motivacije in primerno nezbran. Bolj varno je bilo pristati.

Še vizualizacija letov

vizualizacija letov

Kar nekaj časa čakam, da z Djokotom rešita avto izpod Vogla in potem me Igor pobere v Nomnju in via Gozd (prevzem postaj in malo smalltalka z množico letalcev na pristanku) proti LJU.

Super dan, super letenje, super razgledi (čeprav sva mogoče upala na malo več… mogoče bi morala z Vogla odpeljati nad J Bohinjce…) 🙂 .

Jata gre na Pohorje, jaz sem deloven, bi pa šel nekam blizu popoldan. V zraku generalno SZ cca 5m/s. Smer ni tipična za naše kraje. Z Emilom se dogovoriva za pošihtovsko Slivnico, ob 14.00 pri pumpi.

Nekaj minut čez dogovorjeno uro pridivja Kus, naložim se k njemu v avto in noriva gor v klanec, da sva gor, še predno utegnem pomislit, ali sva sploh speljala 🙂

Na štartu piha… sprva v redu, nato pa… iz vsepovsod. Gor, dol, desno, tudi iz drevja ven… levo.  Ko postaviva in sva že vpeta pihne močan sunek od zadaj, da nama čisto pomendra padali in ju, kljub temu da sva vpeta, ne moreva odvozlati. Oba se morava odpeti in reševati nastalo situacijo. Emilu to uspe hitreje kot meni – čeprav sem bil jaz prvi naštiman za štart, in dobi lep interval ko pihne gor in spelje. Jaz se še nekaj časa matram odvozlati, Emil že nabira, nato pa tudi meni uspe, dobim interval in tudi jaz speljem.

Dviganja so zelo turbulentna, ampak tudi močna. Oba sva hitro na 2k in čez, a če padeš ven.. padeš tudi v močno propadanje in zračni pralni stroj. Meni na GPS-ju crknejo baterije (kar je pri meni običajno za vsak 2-3 prelet), zato se ukvarjam s tem nekaj časa in ko mi uspe, vidim, da sem z lepo višino in malo izgube pridriftal do Javornikov !!!

Smer leta je sedaj očitna. Za Javorniki začnem nabirati in v drugem stebru začnem pridobivati zelo lepo višino. Pri 2399 mi zašteka še telefon, zato se pod kumulostrado zapeljem čez Poček, mimo Sv. Trojice proti Pivki. Vmes še malo pobiram, nato pa se poskusim usmeriti proti Postojni. Napaka. Obrnem nazaj in skušam popraviti višino, rinem proti Šilentaborju, pa sem le vedno nižji in tam me splakne dolinc.

Jean – Slivnica – Pivka

Ker mi je tudi na telefonu skoraj crknila baterija in sem spremljal zračni prostor, sem ga imel priklopljenega na power bank in samo položenega na cockpit (brez ježka). Na pristanku mi je seveda vse skupaj zletelo po tleh v travo in začelo se je iskanje telefona. Hitro sem obupal in šel k ta prvi hiši prosit, če mi lahko posodijo svoj telefon za iskanje – klic na številko ali klic Ani, da mi pošlje koordinate telefona (live tracking). Prišla sta mi pomagati mož in žena, ki sta ravno urejala vrt. Telefon imam skoraj vedno samo na vibro, tako da prva opcija je bila neuspešna. Mogoče bi videli vžgan ekran v travi – nope, telefon je bil obrnjen z ekranom navzdol. Že kličem Ano za koordinate, ko pomagačica zagleda telefon brez kakršnih koli drugih pripomočkov ali pomoči in sem rešen.

Zahvalim se jima in začnem pospravljati. Mož se vrne in mi ponudi hrano in pijačo 🙂 Zato se zakoreninim pri njih na terasi, se dodobra okrepčam in počakam fotra, ki me je iz Pivke prišel iskat.

Kamera je pa seveda ostala doma… Mogoče je to moja karma – lepi poleti uspejo le, če nič ne fotkam 🙂

Emilu je tudi štrajkal telefon in ga kaže na nemogočih višinah na live trackingu.

Emil – čuden live tracking

Slišim se z njim, pristal je pri Cerknici in ima avto že rešen. Super. Letel je pa do Čabra (še malo naprej) in se tudi vrnil !!!

Emil – Slivnica – Čabar

Komentarji:

Andrej Erznožnik : Čbr in širše samo tvoje! [28.06.2016 21:38]
Stane Bajt : Hudo dobro. 🙂 [28.06.2016 21:41]
Borut Lapajne : lepa [28.06.2016 21:42]
Emil Kos : In to po ŠIHTU!!! Jebem ti K………. [28.06.2016 22:35]
Zoran Gaborovič : čestitke [28.06.2016 22:52]