Podaljšamo na vrh in na Poljane, kjer nas pričaka na startu kolesar. Erzo in Žan sta že kar s padali. Tudi tu je skoraj nulca, z občasnim pihanjem z leve. Erzo nekajkrat poskusi, pa ga še dvigne ne, potem poskuša Žan in v drugem poskusu spelje. Erza še malo spodbujamo, pa na koncu sprovociramo Faaca, da gre po robo (Erzo pa zamenja težek zic za tangice). Žan pristane pri glavni cesti.

Jeanov let

Jeanov let

Faaca spelje z zavozlanimi štrikci in kljub začetnemu pospešenemu zgubljanju višine (deluje kar kritično in mu že določamo bližnje pristanke…) odpelje vzdolž grebena in pririne do glavne ceste.

Faacov let

Faacov let

Še Erzo potegne naprej in z atraktivnim startom skozi drevesne krošnje meje na dnu poseke odpelje ven in z veliko višino prileti na pristanek.

Erzov let

Erzov let

Medtem ko midva z Igorjem pripeljeva Erzov avto(bus) v dolino.

Na poti proti LJU v Kozini še (neuspešno) iščemo Erzovo izgubljeno postajo…

Včeraj so bili napovedani močni nalivi za danes, zato potegnem nočno, delam do 2.00 zjutraj. Ponoči treska, ščije, se bliska. Pozabim na letenje v nedeljo. Nemogoče. Zjutraj pa ne morem spati… Nekaj me moti… Svetloba… Manem si oči, odprem levega, nekam svetlo je… Ura je 8.30. Dvignem rolete, WTF? Sonce?! Na pol v spanju se odkotalim do Ane ki kafetka v dnevni sobi. Ukažem naj se zrihta čim prej, da greva ven predno bo dež. Kam? V Pivko moram k nonotu popravit TV… Torej Šilentabor. Kam piha? Ni važno. Tam sta obe smeri. Na hitro še ošinem postaje. Generalno V/SV, šibko. OK, Gradišče-Knežak.
Stopiva ven iz bajte in v oči mi pri vsej modrini neba pade gromozanski CB na jugu. Ravno tja greva. Že sitnarim, pa kako se lahko ravno tam naredi. Pa dobro, saj če je SV, ga bo odneslo na Hrvaško…
V Zagorju je še sonce, rob CBja je nekje bolj južno. Odrineva pešaka od cerkvice proti Gradišču. Odpre se fantastičen razgled na travnat greben, zadaj v Narinu pa megla, ki jo veter lepo odnaša in navidezno podaljša greben.

IMG_20160612_093923

Lepo, fotogenetično… (9:39)

Veter se spreminja, vedno močneje ga čutim iz juga. Kar naenkrat iznenada meglo iz Narina razlije po celem grebenu dol v Zagorje. Obrnilo je na Z. ?!?!?!?!?!?!

IMG_20160612_094416

Ko te vreme “od uzadi” … (9:44)

Glasno preklinjam, se vdam, in obrneva. Še naprej tečnarim kako me lahko pogoji tako nategnejo, vsake toliko se ozrem nazaj v meglo in študiram kako je to možno, če je povsod V/SV. Trideset sekund za tem, ko sem še zadnjič poje*** mat*** komurkoli že se spet obrnem in megle ni nikjer več. WTF? (#2)

IMG_20160612_094901

Kje the F%#K je zdaj megla? (9:49)

V visoki travi se nastavim za ograjo in malo hendlam – Dune du Šilentabor. Pihne ne dovolj, da bi poletel čez ograjo, kar pa pihne je bolj iz desne (JV).

IMG_20160612_100108

Nad Zagorjem

IMG_20160612_101853

Dune du Šilentabor

Ko vidim, da mi ne bo uspelo, se postavim pred ograjo in potegnem. Veter me kar ustavlja za naprej (15km/h). Čez daljnovod ob cesti ne pridem. Zavijem na travnik, kjer se paseta dva osla. Malo sta me prišla povohat, jaz sem se pa še nekaj časa pasel z njima za visoko naelektreno ograjo z bodečo žico, dokler nisem splezal čez vrata.

Zgodaj zjutraj mi na misel pade Štajerska. Obiski&Projekti. Sploh glede na napoved naj bi na vzhodu najdlje vztrajalo sonce. Sploh me pa en štart še posebej matra! Med vožnjo pregledujem okoliške bele pike na Žanovi aplikaciji in mi pade v oči Krašnja. Tudi vetra ni nič kaj dosti saj je ura še zgodnja in zapeljem na štart, kjer pa piha povsem iz desne.

Ostalo se odvije takole…

Nadaljujem vožno naprej in že v Vranskem močan veter. Drevje precej polaga in upam na boljše vetrovne razmer bolj vzhodno. Na Celjskem naredim ovinek za ogled dveh belih pikic, ker letenje pač v takem vetru ni primerno.

Veter v Slovenski Bistrici ni več tako agresiven in ker je tam bolj kot ne ravnina podaljšam na Mariborsko Kalvarijo. Ta štart mi je še dolžan izpred dveh let ko sem tod gnezdil v robidovju zaradi prevelikega optimizma. Pobočje je bilo poraščeno z robido, vzletno mesto je bila peš pot šitoka še ne 2 metra in vetra nič. Me je razveselilo ko sem videl le visoko travo katere pa se ne veselim zlepa. Piha nič ali pa vsake tolko iz desne.

Postavim na tisti ozki poti in kolikor toliko porihtam štrike in čakam na primeren trenutek za vzlet…

 

Po pristanku že gledam v ekran ali je kdo v bližini na LiveTrackingu. Plač ! Če ne danes kdaj pa? Do tja imam slabe pol ure kar pa ne drži  zaradi obvoza katerega naredim po ozkih gozdnih poteh.

Do hriba prispem po vzhodni cesti katera pa na nekem mestu ni več prevozna. Pa saj ni več daleč do vrha. Parkiram kar tam in nadaljujem peš. Ko prispem na vzletišče se mi odpre razgled na prav nobel urejeno vzletno mesto. Malo je takih in škoda da je nam tako oddaljen.

Hitro se začnem pripravljat saj piha lepo gor a se to kaj hitro spremeni v dolgotrajno čakanje zaradi spremembe smeri Vetra. Bo video pokazal kaj vse sem pretrpel…

Nazaj do avta se odpravim peš. Vroče, soparno, suh gobec za popi***t voda pa v avtu. Vmes še zalutam po nekem kolovozu kateri pa ni več v uporabi in se na sredini hriba neha tako, da nazaj dol in spet gor. Pa saj ni toliko za hodit le sopara je neznosna. Oblačnost se čedalje bolj veča in kmalu po odhodu iz Plača me zajamejo prve plohe. Vmes itak napenjam oči po okoliških gričkih bela pika pa samo ena! Tile kraji so zlata jama za krtinarje.
To je za danes vse. Ju3 bo pa dež.

Erzo me ob prvem svitu toliko zdrami, da komaj zaspim nazaj, ko se obrnem naokoli (seveda mu ne odgovorim, ker bi me še v kaj prepričal 🙂 ). Tako Erzo odide sam po skrivnih projektih (in reševanju serije).

Ko nekaj ur kasneje pokliče Uki, sem že bolj dojemljiv in smo hitro zmenjeni za Sv.Ano, predno bo pojačal napovedani JZ in bo dež zalil SLO. Pri Jerryju že čakata Uroš in PunČka, pri Mercatorju naložimo še Aleša in gor.

Ko pridemo gor, piha idealno (=ravno še sprejemljivo močno). Takoj začnemo premetavati robo in Jerry je prvi vpet (ostali jo pač bolj zavzeto prekladamo sem in tja…). Odlifta ga v luft in čeprav je veter res vse močnejši (izmerjeno 6-8/9,4), vseeno počasi curi. Desno proti Podpeči ga  celo rikverca (trdijo trije zapriseženi očividci, sam to zanika 🙂 ).

Jerryjev let

Jerryjev let

Potem postavi Uki, ki ugotavlja, da vedno piha še znosno, ko pridemo na start in potem gre vedno bolj čez mejo… Po nekaj atraktivnih manevrih Kinga le uspe odliftati v zrak. In potem jadra nekaj časa nad/pred startom, dokler ne izgine za drevesi levo spodaj (kasneje izjavi, da je šel v preskok na Sv.Jožefa, kjer je nabral cca 20m). Jaz sem medtem (po vsem videnem in izmerjenem) zamenjal Rooka za M24 in sem pripravljen naslednji. Manca mi viteško pridržuje padalo in ko malo popusti, potegnem in speljem.

Najbolj sem bil zaskrbljen za gozdno mejo, pa me  M24 lepo odpelje čez in potem še pošteno dvigne. Odpeljem v desno in na letališče, kjer pristanem po liftu dol.

Zoranov let

Zoranov let

Uki pristane nekaj za mano.

Ukijev let

Ukijev let

Potem pa še nekaj časa traja, da se gori umiri toliko, da starta Aleš, ki porabi skoraj celo letalsko pisto za pristanek. Uki gre po avto in vsi gor, kjer spet prbija na polno. In še gori čakamo nekaj časa, da se le spet toliko umiri, da Aleš še enkrat postavi (v navdušenju prvega/novnovega leta je pozabil vklopiti track), hkrati pa prepričamo za akcijo tudi PunČko. Po nekaj izmeničnih poskusih sta oba v luftu in (zaradi prihajajočega dežja z Vrhnike) tudi hitro na tleh.

Alešev drugi let

Alešev drugi let