Čez vikend imam dopust od letenja in z Alenko sva odločena za hribe. Že včeraj popoldne se dobimo pri Konradu v Gabrjah, kjer je tudi ostala množica padalcev (v glavnem se ves čas srečujemo in pozdravljamo). Malo namakanja v Soči.

Danes bo sicer idealen letalni dan, ampak jaz se ne pustim premamiti in sem odločen za hojo.

Iz Gaberja zapeljeva skozi Drežnico na planino Zaprikraj. Pošteno je že vroče in soparno. Vzamem M-a (za sestop 🙂 ).

Teh 700 višincev se nama po mulatjeri in žgočem soncu vleče za umret.

Na sedlu kar močno piha JZ. Še kratek podaljšek po ostankih mulatjere okoli roba v pobočje Lopatnika in malica. Na višini najine malice letajo padalci ob Krnčici .

Nazaj dol na sedlo (Vrata) in še malo razgledovanja na V stran. Potem nekaj metrov niže na 1900, kjer odganjava trop ovac, da lahko postavim. Vetra nič manj in kar nekajkrat moram potegniti (ob zatikanju štrikcev v skale), da končno speljem.

Najprej me rukne gor, potem pa me malo bolj zunaj samo še spušča. Čeprav bi s to višino lahko lepo prišel do Kobarida, zapeljem proti Krasjemu vrhu in nazaj, saj sva dogovorjena, da pristanem pri avtu. Malo zavjugam nad planino in potem pristanem v sočno travo, kjer ni videti nobenih skritih skal (in kjer poležuje čreda krav).

Zoranov let

Zoranov let

Hitro naberem, saj se čreda usmerja proti meni s črnim bikom na čelu …. In ko zagazim proti ograji ob cesti, ugotovim, da stojim sredi močvirja !! Pri tretjem koraku sem do kolen v blatu… Naslednjo uro in pol pri bližnjem koritu spiram blato s hlač, nogavic in čevljev !!! In s padala.

Ker je kar nekaj vetra in močno sonce, je roba suha, ravno ko Alenka prekurjena in opečena pride do avta…

H&F in novnov 🙂

Prespim v Cerknem, avto v Logatcu, daleč ne morem (razen če me Ana pelje…? NOT 🙂 ). Nekako mi uspe prepričat Kastnerja in pUNČKO da gremo na Vrše (zame že drugi dan zapored, a drug – spodnji štart. Oba nova!).

pUNČKA se ne želi gužvat na Sorici, Kobali ali Ratitovcu (Ratitovec open 2016…), ji je pa do ogleda južnih bohinjcev na “centimeter natančno”. Kastner pobere še Mirkota in vsi trije me snamejo “na placu” v Cerknem. Ana pa je začuda pripravljena it z nami, da spusti avto dol! Sprva Kastnerja bodrimo, da cesta le ni tako slaba, razlagam pa tudi zgodbice od včeraj, kako smo skakali ven in not iz kombija, da je lahko speljal čez kanale in v klanec. No na koncu pa ni bilo tako adrenalinsko, razen ko nam je nasproti prišla ena Fiat Panda, in se začela umikati s ceste v klanec, da se je skoraj prekucnil! Malo je manjkalo… !

Peljemo se še malo naprej in vidimo Mohorja Prevca, ki pešači gor. Nič hudega sluteči se zapeljemo do spodnjega štarta kjer kombijev in avtomobilov ne manjka. Ana pripomni, da so to verjetno planinci, ki štartajo iz Vrš na Porezen. Nope! Tekma Ratitovec open je prestavljena na Vrše !!!

Razgled se nam odpre na mravljišče padalcev. Vrše jih že vrsto let ni videlo toliko, če sploh kdaj!

pUNČKA že viha nos, ostali ne vemo, kam bi se dali, malo gledamo okrog. Enega rdečega Skywalka vidimo, kako nabira v višave. Jaz se začnem pripravljati, izgleda sem bil zanimiv, ker se me je nekdo lotil fotografirat. Malo sem poziral in hendlal. Me zanima če bom dobil te fotke? 🙂

Ko so organizatorji sklicali brief, sem na hitro postavil in odrinil, dokler imam še prosto mesto. Za mano pUNČKA, Kastner in Mirko.

Nekaj minut padam ven iz stebrov, sem tudi pod grebenom, nato pa le zahakljam mirno in močno dviganje do baze in se vržem čez na Črno prst. Na grebenu nikogar do Tolmina. Sem prvič na tem grebenu in čisto sam. Črno prst sem priklopil kakšnih 300m pod robom, zato me začenja že malo grabiti panika, ali bom moral scurit v Podbrdo, ker nekega dviganja na grebenu ni bilo. Rinem naprej, in dobim rokenrol dviganje do baze. Super, gremo dalje. Do Krna je bilo tako – gor pa dol, je bilo pa vsaj enostavno. 🙂

V posočju tipično – gužva. Do Gemone sem imel sonde. Srečal/prepoznal sem Mlakarja, Igorja, menda sem v daljavi zapazil tudi modrega Mentorja – Pavliča. Menda tudi Smoleta in Čebaška nekje okrog Krna / Stola, ko so se vračali. Same znane face oz. padala.

Nazaj je šlo še bolj simpl, z vetrom 60 na gasu. Sledi mi en tandem, naprej od Stola nekaj povrtavava za skok na Polovnik. Skupaj gremo do Krna, ko se tandem odloči, da ne bo nadaljeval (grda črna baza, pred njo pa močan sink). Jaz dokler ne pridem tako blizu grebena, da bi lahko skale božal, ne dobim dviganja in se spajsam iz 1400 (kar je za tisto območje že malo nizko) na 2k in dalje. Od Krna naprej odglajdam do Kobale, nobenega dviganja, in tam se mimo zapelje tandem. Oba mi mahata. Sem ju že odpisal, pa sta se spajsala. Sta hotela pokazat, da tudi ona dva zmoreta 😀

Že od Stola me močno scat, ampak nisem bil tako nizko, da bi se mi splačalo zavreči ohranjeno višino. Poskusim narediti pit stop na Kobali. Itak gre dol, višina je pa ravno prava. Tam pa večerni dežurc, me odlifta na 1300, pristati ne morem, cel greben dviguje. Eh ja, pa gremo domov. Nad Knežo in Koritnico še dvakrat poberem in računam na Kojco, da mi bo kot vedno – dala. Tam je švoh, pa močno razjajčkano. Močan dolinc, še vedno 50+ na trimu. Proti Cerknem opazujem grdo bazo. Največ kar na Kojci dobim je -0.5, zato se odločim za pristanek v Zakojci. Ko imam že noge ven iz vreče me zabriše spet gor, vario še kar piska, poskusim zaokrožit, pa padem ven, v -4. Rokenrol skoraj do tal, zadnjih 10 metrov je bilo OK.

Zakojca

Zakojca

Rezultat: 133 km trikotnik in trenutni rekord štarta Vrše sp. 🙂

Jean - Vrše sp.

Jean – Vrše sp.

pUNČKA se je vozila med Kobaridom in Selco.

Mirko je navil na Škofjah in se odpeljal proti domu. Pristal v Žireh.

Mirko - Vrše sp.

Mirko – Vrše sp.

Kastner je nekaj časa sledil tekmovalcem, nato pa nasedel na past v Kneži in sedel dol točno tam, kjer sem tudi jaz, ko sem se prvič peljal tam mimo. Iz Kneže je poštopal v Tmin in šel na še eno rundo na Kobalo.

Domen - Vrše sp.

Domen – Vrše sp.

Domen - Kobala

Domen – Kobala

 

pUNČKA in Mirko sta že odštopala proti domu. Kastner še čaka v Tolminu, jaz nedosegljiv (v Zakojci ni civilizacije), Ana je začuda še pripravljena naju it iskat (čeprav je že malo sita in utrujena od vsega dela v Cerknem). Jaz preko dimnih signalov razpošljem SMS z lokacijo, Ana se s Škodilakom odpelje najprej pome. Pol ure me išče po Zakojci, saj me ni na poslanih koordinatah. Čakam na razpotju, kjer sem mislil, da se bo pripeljala, pa je prišla po drugi strani. Končno me najde (še vedno nedosegljiv), že malo sitna, a je kmalu boljše volje, še posebej ko gremo v Tminu na hot dog 🙂

Z Luftmandlci se dogovorim za Vrše, ostala jata – Buzet, Smuk…

Dobimo se ob 10h pri Eti, v Logatcu me sname Pavlič z ženo. V Cerknem pa Aljoša – Šolja – Ferčak, Borut Lapajne in Miha Mlakar. Na Poreznu je že Rok Obid (Warlaw) z družino. Anekdota: Rok je bil prva informacijska točka v začetku mojega jadralnega padalstva. 😀 Spraševal sem ga, kje je delal tečaj oz. koga priporoča in me je usmeril k Prevcu.

Šolja je zrihtal kombi, zbašemo se not, na sovoznikov sedež še hčerkica od voznika. Prvi zaplet se pojavi že na Davči, kjer si nekdo popravlja del ceste, ki pelje do hiše. Z bagerjem gladi nametano kamenje (??) spredaj pa še kamion, da ne moremo mimo. Šolja ga gre prositi, če lahko za trenutek umakne vozila 🙂 Delavec nas pa usmeri okrog, v 45° travnat klanec, ki je kao namenjen za obvoz okrog njega ??? Šofer vseeno poskusi, neuspešno. Delavec se nas pa usmili in umakne vozila. Že gremo naprej in valovimo po kanalih. Vsake toliko gremo ven iz kombija in pešačimo 🙂

Na štartu vetra nič ali rahlo na gor in rahlo iz leve. Najprej potegne Mlakar – neuspešno. Pridruži se nam še Warlaw, nato pa poštarta Šolja, za njim ponovno Mlakar. Šolja precej izgublja, bori se, a je vedno nižje, vozi se proti Kojci. Odpišem ga, da je samo še za pristanek. Tom je tudi neučakan in poštarta. Borut gre na drugo stran, midva z Rokom pa za njim. Vsi samo nekaj praskamo okrog vrha Porezna, Borut in Warlaw se odpeljeta proti Zakrižu in jih ne vidim več. Pavlič nad Gorjami, z Mlakarjem še vedno peglava vrh Porezna. Jaz se te nule naveličam in se odpeljem proti Pavliču, ki je na moji višini. On še kar pobira, potem pa zagledam odpisanega Šoljo, ki se zapelje okrog Kojce (nizko). Jaz, z boljšo višino za njim, Pavliča na tem mestu izgubim. Kojca, kot vedno, radodarna in me spusti čez Baško grapo, visoko, v bazi, na Kobiljo glavo in dalje. Nebo je pa vedno bolj pokrito s stratokumulusi, dokler ni dokončno ugasnjen vsak sončni žarek daleč naokrog, in celo Posočje je na tleh…

Jaz v Čiginju...

Jaz v Čiginju…

Mlakar v Kobaridu...

Mlakar v Kobaridu…

Borut v Kneži...

Borut v Kneži…

Šolja v Tolminu...

Šolja v Tolminu…

Pavlič v Čadrgu, ojoj ...

Pavlič v Čadrgu, ojoj …

In Warlaw v Cerknem.

In Warlaw v Cerknem.

 

V Čiginju pospravljam v neznosni sopari, vode nimam več, ogovarja me starejši možakar (80-90), ki ga v Tminskem narečju komaj razumem. Slišim se z Mlakarjem, ki pravi da imamo prevoz iz Tmina, zato se postavim na cesto, dvignem palec in prvi avto, ki se pripelje mimo je … ZORAN GABOROVIČ ! Če bi se dogovorili, nam tak nemogoč tajming ne bi uspel. Z Alenko sta se odpravila v Gabrje h Konradu. Seveda mi ustavi in pri Konradu se okrepčamo. Pride nas pozdravit še Pavlič z ženo, nato pa sledi klic, da so Luftmandlci že pri baru. Da me ne pozabijo, se poslovim od družbe Gaborovič/Krašek in grem do bara. Aljoša nam zrihta še hrano (ki enemu organizatorju ostaja od tekme), tako da se še dodatno okrepčam, malo še klepetamo in pripelje se Warlaw z Mlakarjevim kombijem.

Dan je zaključen, ostajam v Cerknem, jutri je pa nov dan… 🙂

Slik pa ni bilo 🙁

Je pa od vseh naključij v tem dnevu oz tednu domišljija dovolj delala, da slike niso potrebne 🙂

Danes je čuden dan (slabši, kot napovedano, slaba sondaža, malo vetra,…). Jean ima popoldne na Kovku množično tandemiranje, Gorenjska nikakva, malo razmišljam celo o Goljaku. Vendar sva na koncu sama z Megom, dokaj pozno in Kovk bo verjetno res najboljša izbira.

Mega snamem na cestninski v Logatcu in od zadaj na Kovk. Piha idealno, nekaj jih je že visoko v luftu. Takoj postaviva, medtem pa že prihajajo novi (predvsem tujci, tandemisti pridejo še kasneje 🙂 ).

Potegnem prvi in me lepo odlifta in takoj pobiram. Mega je hitro za mano in se drži bolj zunaj (kjer tudi lepo drži). Grem čisto do Predmeje, Mega poskuša še malo naprej. Nazaj grede so tandemisti že v luftu (srečava se z Jeanom). Naberem skoraj do 1600 in se odpeljem čez dolino. Greben Kovka je res miren (za roke v žepu 🙂 ), zato pa je Nanos bolj razrukan. Vso lepo višino do Antene zgubim in nazaj. Mega toplanda in LC je rešen. Čeprav sem nizek, pri tabli začnem nabirati (zelo zanešeno in močno z J) in ko se zapeljem čez na Kovk, čez dolino kar drži, potem pa gre samo gor čez greben. Še enkrat do Predmeje in nazaj. Ker je avto rešen, javim Megu, da grem, dokler bo šlo, proti Podnanosu. Pa spet lepo priklopim Tablo in se kar peljem naprej (škoda, da pri Tabli nisem nabiral, ker se je še dalo). Pri Lovski sem že pod grebenom, pod Hieronimom že nizek in zapeljem se čez dolino in dol, dokler ne pristanem v Lozicah.

Zoranov let

Zoranov let

Še vizualizacija

Naštrikal skoraj 77 km in to je eden mojih daljših letov.

Vesel ko radio 🙂 . In na koncu se na OLC izkaže, da sem naštrikal danes celo največ 🙂 .


Jeanov del na Kovku:

Damjan je zrihtal 9 tandemov za odpeljat in tudi 9 pilotov. Dobili smo se ob 16h pri Anji, na štartu ob 17h z dvemi kombiji, skupaj s Poletovimi tečajniki. Tam spoznam še dva iz mojih koncev – Andraža in Tanjo. Z Andražem sva se pred mnogimi leti ukvarjala z modelarstvom. Tanja je pa začela z JP že leta 2003 vendar potem pustila in se sedaj ponovno vrnila k temu športu.

Na štartu Damjan vsem skupaj razloži postopek vzleta, poleta in pristanka.

Tandem Polet NG Briefing

Tandem Polet NG Briefing

Sledi postopek izbire potnikov/pilotov. Jaz raje vzamem koga z malo večjo kilažo, malo zato ker še nisem peljal nobenega nad 80kg in me je zanimalo kako je pri vzletu pri 110kg težkem balastu 🙂 Ter kako hitro se leti. Za potnika sem dobil oskrbnika koč na Čavnu in pod Golaki – Zdravka Bratina. Možakarja je dovolj skupaj, da je bolj on vlekel padalo naprej in če bi bilo potrebno štart prekiniti, bi moral on sodelovati pri tem – jaz ga sam ne bi mogel ustavit 🙂 Vseeno sva imela zelo lep štart, pogoji so bili pa tudi idealni.

Odjadrala sva, dokler se ni potnik naveličal (2x do Otlice), nato smo se pa po pristanku še vsi skupinsko fotografirali.

Tandem Polet NG - supinska

Tandem Polet NG – supinska

Jean & Zdravko - Kovk

Jean & Zdravko – Kovk

Sva bila z Nevidnim z Madžarske obveščena, da bo rekord day, pravzaprav je bil obveščen le on. In je bil – vsaj zame. In imava šoferja Žigata, vsaj ena stvar – pobiranje – manj, ki te skrbi.
Vstajanje klasika, bi rekla Manca 5.15, odhod z Vrhnike 6.00, prihod na mest štarta 11.00.

20160707_110858

Piha z leve, kot zahodnik, močno, nobenemu se ne mudi, ko se sicer lahko štartava že ob 11.00… Štartam tretji za Denes Vargo in Arpad Detkijem (njune lete, ki so objavljeni na xc contest lahko vidite priložene).

Nevidni se obotavlja. Kupolo dvignem v takem brezvetrju, da moram steči naprej, da mi kupola ne omahne, potem pa me potegnejo v dviganje in posledično močan veter, zato pa je bilo maloprej brezvetrje, v katerem imam kupolo 45 stopinj nazaj, da še nikoli tako in se čudim ali je bilo druga leta tudi tako. Ko na vrhu, na 650 m (štart 140 m), potegnem ročko klinke se ne zgodi nič!

Če sem dan prej pri letu z Grmade na nanoškem toboganu pomislil na Megata, ki se je po njem tudi že vozil, mi je bil prijatelj danes spet na umu, ko se mi klinka ni odpela (kot njemu), najprej niti ne vem zakaj, potem brcam v špage pred sabo (kot on) , potem spustim obe komande odločen zadevo rešiti, padalo pade vstran (lock-out), spodaj zaradi tega sekajo vrv… Zdaj porinem ven iz mesta stika košček kovine, cevko, ki se je snela s plastičnega zatiča in se rešim vrvi, ki je v celoti pri meni in posledično vsled vetra pade po daljnovodu…Tako onemogočim še konkurenco – Nevidnega, ko takole uničim drugo špago vinča, saj je prvo špago strgal že Arpad, in pot mi je odprta.

Potem pa: 41 km v prvi uri, pa 90 v drugi, 135 v tretji; veter super, lepo, 1x sem vidu hitrost 87km/h, v zavijanju je šlo 74, najmanj pa 27 v veter – rikverc, kot že nekoč v Argentini. Toda baze so se vse prehitro posušile, na le kako posamezno, ko bi se morale popoldansko naredit custrade in je bilo samo še eno pimplanje in en izlet na 500 m – bi bla gotovo 300! Najprej gledam, če bom preletu 185, mojo drugo znamko tule, potem 220, mojo najboljšo tule, da na koncu tole:

13620909_10154915201780606_4731149915471739824_n

Moja druga razdalja ever. Nevidni potem 174 km špure, z uro štarta kasneje in uro pristanka pred mano. Pobiranje 21.00, Vrhnika 3.40 doma. Zadnjič me je Kafol spraševal: pa zakaj morš tako daleč. Tu je odgovor: Dragi Žan, a ti je zdaj približno jasno zakaj it tako daleč? (Možen odgovor je tudi: sploh ni daleč, ker je to Avstralija le 5 ur vožnje stran!)

20160707_122709

Komentarji:

  • Matej Žugelj : Bravo Erzo!! Skoda res za par km da bi pala Slovaska. Lp [08.07.2016 03:37]
  • Tomaž Čopi : Vse tiho je bilo! Nič takega se ni dogajalo! Pol pa….BUM Erzo. Bravo ni kaj za dodat…Čestitke iz daljne Brazilije 🙂 [08.07.2016 03:49]
  • Pavel Titov : Lepa!!! [08.07.2016 06:14]
  • Igor Kušer : Welcome to Serbia:-D [08.07.2016 06:16]
  • Marko Mihin : Bravo! Čestitke. [08.07.2016 06:22]
  • Turčin – Alojz Turk : Norc! Tebrikler! [08.07.2016 06:50]
  • Jernej Trs-Brajda : Erzo spostovanje kaj si rekel si rekel [08.07.2016 07:10]
  • Jernej Trs-Brajda : Erzo spostovanje kaj si rekel si rekel [08.07.2016 07:10]
  • Stane Bajt : Carsko. Ko sem pristal zadovoljen ko prasc sem pomislil nate v smislu, kam tišiš tja na Madžarsko, ko se pa doma tako fajn leti. Čestitke! Men pa tut ni nič žal, ker nisem šel z vama. Lp Mega. [08.07.2016 07:13]
  • Tom Pavlič : Jaz se ob takih dnevih najraje zaprem v pisarno… pa gredo mimo. [08.07.2016 07:32]
  • Domen Kastner : Uf nabil Árpáda in Vargo 🙂 Bravo. [08.07.2016 07:37]
  • Aleš Pirš : Dobr te je odpihnl. [08.07.2016 07:58]
  • Vedran Misir : 41.7 km/h.. 6.5 m/s.. 200+km.. Ave direktore !)) [08.07.2016 08:02]
  • Mitja Jug : Bravo, to si ga pa dobro zgal! 🙂 [08.07.2016 09:45]
  • Rok Hrovat : A si šu na festival Exit? Če rabiš prevoz so tam naši 😉 [08.07.2016 10:16]
  • Virtovšek Tanika : Erzo, legenda:) čestitke!!! [08.07.2016 10:29]
  • Aljosa Fercak : Ave Erzo! [08.07.2016 10:37]
  • Nenad Cukrov : Ti si car! [08.07.2016 10:53]
  • Miha Novak : Bravo! Koliko veliko je treba tebi da se prekosiš!! Cestitam!! [08.07.2016 11:57]
  • Alojz Tovornik : POKLON!!! [08.07.2016 12:00]
  • Jože Iskra : Ta tvoja špaga se je za kamion ujela, tebe je pa zad premetaval. Kot v risanki [08.07.2016 12:14]
  • Jože Vidmar : čestitke 🙂 [08.07.2016 13:11]
  • Sašo Grčar : 🙂 [08.07.2016 14:02]
  • Janez Planinšek : Bravo, se imamo še kaj za naučit. [08.07.2016 14:35]
  • Boris Čebulj : Erzo a si bil na vitelj priklopljen 250 km al do konca? …lepa [08.07.2016 15:04]
  • Janez Kocjan – JanKo. : Alfa, Erzo! ;)) ;)) ;)) [08.07.2016 15:22]
  • Marko Vovk : Respect Erzo profesor!!! [09.07.2016 19:02]
  • Jean Caffou : Ja, včasih se splača… ne vem kaj nej napišem. Kapo dol. [09.07.2016 20:29]
  • Uroš Komel : Waw, ko bomo veliki bi tudi mi 😉 [10.07.2016 11:19]
  • Milos Gagic Shomi : svaka cast.cestitam [11.07.2016 16:34]