Danes pa je bilo težko odločiti se kam, saj je povsod prej ali slej napovedan dež. Spet se z Ukijem usklajujeva in na koncu ugotoviva, da bo najmanj tvegano, če gremo na Kovk. Razpošljem zborni SMS.

Med potjo na Vrhniko Mega javi, da je na Vipavska in Goriško že v dežju. Ko pridem na Železniško, so tam že Uki, pUNČKa in Erzo,  ki že spremenijo cilj: na SV – Donačka. pUNČKa odstopi od udeležbe.

Mega že prihaja in gre mimo do LJU, kjer se preostali trije naložimo k njemu in na Štajersko. Proti koncu vigl-vagl po Erzovih bližnjicah do vznožja Donačke in gor na start.

Nekaj jih v zraku že jadra, nekaj startuje. Hitro začnemo postavljati v lepem vetru. Erzo in malo kasneje Mega, Frenk in še nekaj domačinov odletijo, potem veter začne slabeti. Dvakrat poskusim dvigniti, pa mi ga vedno zavrti na stran. Klobasa kaže občasno Z, dokler eden od domačinov ne pove, da je v rotorju, kadar v resnici piha bolj z V. Erzo in Mega vrtita in tudi nekaj nabereta in se odpeljeta na Ženčaj (z mojega vidika predvsem Mega, kar pa moram glede na naknadni Erzov protest popraviti :”..protestiram nad zapisom da je predvsem mega navrtel, bil sem lepo prosim celih 60 m višji kot on tako da sem navrtel predvsem jaz ali pa oba, tako kot je zapisano pa je narobe – si pa imel na očeh le njega ker je bil nad štartom…  🙂 ”  🙂 ) . Veter medtem skoraj povsem ugasne..

Prestavim se bolj v levo in potegnem, ko spet malo pihne. Uki pa še čaka. Le nekajkrat zavjugam in scurim na pristanek,

Zoranov let

ravno ko se Mega vrne nad start in toplanda.

Megov let

Erzo pa pristane na lokaciji napačno imenovanega starta »Žetale JV«

Erzov let

in še tega (še neevidentirano) odleti…

Končno odleti tudi Uki in se samo odpelje na pristanek.

Medtem pride z avtom dol tudi Mega. Najprej greva pobrati Erza, nazaj na pristanek po Ukija in gor na ogled Ježevega starta. Piha z leve (V), zato hitro opravimo.

Ker smo le malo pod glavnim štartom Donačka gora, gresta Erzo in Uki še enkrat gor, midva z Megom pa na start Podnožje Donačke, ki je lep, žal pa piha z leve V in Mega me hitro prepriča, da nima smisla tvegati v takem vetru. Ko odhajava, se mimo pripelje Erzo, ki pristane globoko v dolini, kamor se zapeljeva še midva.

Erzov let

Uki pa na koncu odstopi od letenja in se pripelje dol.

Potem še malo neuspešno med grizečimi oblaki in dežjem krožimo po Halozah, da bi našli še kakšen »tolažilni« novnov start zame (ki bi ga seveda odletel predvsem Erzo), pa nič.

Na koncu se ustavimo še na Štatenbergu, ravno ko začne kapljati. Erzo sicer raztegne padalo in poskuša, pa ga dež dokončno ustavi.

Potem pa gasa proti LJU skozi vesoljni potop  pri Slovenskih Konjicah.

Danes Uki vse naštudira in zagotovi luknjo brez dežja (ki je sicer napovedan več ali manj povsod) – Buzet. Jaz se sicer malo ogledujem po Štajerski, pa me Uki hitro prepriča. Erzo razpošlje zborni SMS (čeprav je sam bolj za ne…).

In se dobiva z Ukijem na Železniški ob 12h. Sama. V dežju do Unca, kjer se v FIATA naložita še Mega in Emil. In gasa dol. Na Črnem kalu nekaj sončka (bravo Uki !!!).

Na startu na Buzetu ob prihodu kar močno piha, pa še malo začne deževati. Malo počakamo.

Potem se porihta, vetra je bistveno manj in se spravimo v postavljanje (razvoja je sicer kar nekaj, pa tudi nekaj sončka je vmes med bolj ali manj temnimi bazami (na cca 1000). Veter spet malo pojača.

V luft Emil, Mega, jaz in Uki. Od starta naprej ven gre samo gor in kmalu sem 300m više. Emil gre levo pred grebenom, Mega in Uki kar naprej nad dolino. Zamislim si, da bom kar rinil naprej (izogibajoč se temnim bazam, tam nekje pri Mlunu pa se bom odločil… hahaha). Pa Uki omeni Megu, da gre včasih le 7 naprej in Mega potrdi. Pogledam in imam občasno 1, 3, in celo -3,2 !!! Ko poskušam malo navrteti, sem po dveh obratih že nazaj pri grebenu (50+). Pa spet naprej po polževo (kje je še ta Mlun ??!!). Uki izjavi, da mu vse ni všeč in da gre dol in potegne ušesa. Mega pozdravi to idejo in zavije nazaj z namenom toplandati. Uki je počasi (tudi z ušesi) na tleh na travniku nekaj pred rondojem.

Ukijev let

Jaz pristanem nekaj minut za njim (brez ušes, je pa nad tlemi res močno – ampak vse je bilo zelo laminarno, skoraj nič razrukano).

Zoranov let

Malo za nama pristane tu še Emil (ki nas je posnemal – je videl ušesa pa to…).

Emilov let

Mega je samo pljusknilo čez start spet v višave, tako da samo porine spet naprej in pristane na travniku ob cesti malo više ob cesti za gor.

Megov let

Uki kmalu dobi štop in reši FIATa.

V smeri Buzeta, kjer rohnijo mašine motociklistične dirke (ali pa treninga za jutri) že odkar smo prišli na start. In sedaj spet Uki da pobudo: gremo pogledat na Kaštelir, saj je blizu.

No, kar nekaj časa in km traja, da pridemo skozi dolino Mirne na konec asfalta, ter do konca makadama – in potem Uki FIATA usmeri v kolovoz čez travnike (za katerega sem bil prepričan, da je prevozen le s terencem). In FIAT se prekoplje čez kolovoz in po šodru gor na vrh.

Na startu še nekaj časa modrujemo (veter je ravno na meji curaže). Nobenemu se preveč ne da razkopavati robo za takšno nesigurnost…

Pa spet Uki potegne robo ven prvi, postavi in v luft. In kar začne jadrati sem in tja in sploh ne scuri in celo nabere nad start. Še ostali po robo. Uki toplanda in je čisto zadovoljen.

Ukijev let

Emil je naslednji v luftu. Megu je prešibko in pospravi, jaz pa vzamem tangice in odklopim Mentorja iz kompleta. Postavim, potegnem in se pridružim Emilu.

In pol ure jadrava in celo zavrtiva in nabereva kakšnih 50m nad start. Potem pa začne spuščati in Emil toplanda.

Emilov let

Jaz pa malo zamudim in pridem pod start in se matram in na koncu predam (ko ni več nobenega vetra) in scurim v dolino.

Zoranov let

Žal pristanem na »pokošenem« travniku ob mostičku, ki je čez kanal, kar mi omogoči daljši sprehod naokoli, dokler me ne pobere FIAT. Ki še enkrat preorje kolovoz in nas potem lansira na AC.

Kar dobro smo se imeli in Uki je proglašen za šamana (Mega).

Na primorskem še vedno močna burja (testival prestavljen na drugi vikend). Vse pokrito. Nobene prave vneme. Mega začne zbirati ljudi za na Gorenjsko. Erzo po projektih. Odločitev je bila prava.

Prisotni: šofer Megabyte, na Vrhniki vskoči pUNČKA, na britofu pa še Kastner.

Na pristanku ugrabimo Bodlajevo znanko oz. Kastnerjevo “sošolko” iz tečaja, da nam bo peljala avto dol. Na štartu kar nekaj tečajnikov, s Kastnerjem pa (zahvala Kurniku za škarje) na Kibotu zakrpava še vrhnji del luknje, ki jo je kobilica izdelala za malico.

V luftu na začetku nekaj vzhodnika in malce živahno, proti koncu dneva pa vedno bolj drži.

#gojzdclassic

Domen

Bi blo bolš k bi doma cunje peglu! [10.9.2016 14:17]

Mega

Jean

Hvala Kurniku za škarje da sem lahko dokončno zaflikal luknjo, ki jo je kobilica nardila za malico.

kolkr je blo vse pokrito je presenetljivo dobr delal. highlight dneva: mahanje planincem na storzicu, dobrci in kaliscu. na kaliscu so me vabili na pir, ampak nism mel kje pristat 😛
prvo rundo na dobrci kar dez iz enga nedolznega kumulusa, zato obrnem. drugo rundo se tam komaj poberem, in odglajdam v finiš

aja pa pr ta zadnjem pobiranju mi je en kos ptičjega perja priletel v steber in je zadeva začela dejansko spiralno krožit gor po stebru, prvič kej takega vidu, neverjetno