by jean·Komentarji so izklopljeni za 170414 Slivnica
Tom, Nevidni grejo H&F na Slavnik. Jaz, Erzo in Mlakar pa na Slivnico. Ko se peljemo gor Kus že vrti, govoril je o tem da je stalno menjaval veter in se je premikal iz J na V štart. Mi smo imeli isto. Najprej nekaj akrobacij na štartu, potem gresta v luft Mlakar in Erzo. Po dolgem parawaitanju in mnogih poskusih pa še jaz. Predno se spravim v luft sta se že odpeljala nazaj, ju pa kmalu dohitim. Ko se zapeljem v borovniško luknjo je Mlakar že na tleh, erzo pa povrtava pri Zabočevem. Jaz, predno sem ga videl, sem se peljal po vzhodnem grebenu (proti Zavrhu). Itak me je samo splaknilo dol (tako kot Mlakarja), na tleh pa konkreten S – dolinc. Erzo se zavleče proti Vrhniki. Kus pa na šiht.
by jean·Komentarji so izklopljeni za 170414 Zabočevo
Ko že razmišljam kako se bom usedel na vlak (v bistvu sem šel zato tja pristajat), javi Mlakar da je v Zabočevem in da bo probal najt koga za prevoz na štart. Posveti se lučka in imam stvari v nahrbtniku še predno jih utegnem pospravit. Šprintam po glavni cesti, razkazujem palec, najprej nič sreče. Mlakar javi da je že našel gospoda ki ga bo peljal gor, ampak še čaka ženo. Jaz medtem, ko skušam poštopat do Brezovice (kjer je Mlakar), da bi šli skupaj gor, mi ustavi mlada mama z otrokom na zadnjem sedežu, ki, ko malo povem zgodbo od kje sem prišel, in kam bi šel, me zapelje kar na štart. Za Mlakarja ni prostora, pride pa vseeno minutko za mano z lokalnim prevozom.
Mlakar pofotka štart.
Žanbučev
Zabučev
In pomaga mene spraviti v luft (po prej videnem na Slivnici?).
Jaz na štartu ne dobim nič konkretnega, je pa tako kot prej, v višinah J/JV, spodaj S/V. Ko sem v višini štarta me odnaša naprej na barje, nato pridem do ovinka gričkov in me sklati vzhodnik čez dolino na sosednji breg, kjer se s 500m skoraj po tleh priplazim skoraj do vrhnike.
Mlakar za mano z boljšim intervalom navinta skoraj do baze, in se kraljevsko vozi čez grapo, nato pa malo manj kraljevsko nad Vrhniko, kjer sem jaz že v Aninem avtu. Tam ga opazujeva, a glej ti to ninđo kako spet nabira. In se reši iz 500 na 1000, skuša poklopit Ulovko, midva pa ga ne čakava in greva proti Logatcu v štacuno. Mlakar se vseeno odloči it pristat (ker scurit ne zna), zato ga greva iskat, nato vijavaja z njegovim rešiva še mojega iz Slivnice.
Erzo, razukurjen, ker sva šla na popravca, se tudi on odloči za popravca na Slevici in se odpelje do Šk. Loke.
Erzotov let
Erzotov komentar leta:
Ko se zaletim dol v Mah (staro ime za Barje) s Slivnice, se Jean hvali, tako se zdi meni, da je Miha našel prevoz za na štart Sabočevu! Prasca sta letela manj kot jaz in zdaj bosta nagrajena z dodatnim letom! Se mi kar fuzla in kadi z glave, kako naj rešim še sebe… dan je vundar še mlad. Vrtim telefone in padala ne zlagam. Mega, Uki, Iskra, Zorman, Simeon, Rajko Pograc, Poje in nazadnje Mirko, ki je vedno pripravljen pomagati in se mu tu zahvalim ter ga prosim odpuščanja, ker sem se nanj spomnil šele v osmo. Povem mu, da grem na SLEVICO, on pa da moram, 1 km odletet še za njega. Domislim se službenega avta (moj je v Cerknici) in Mojce, ki bo šla z mano. Ker ne more takoj, grem pogledat naprej do Podčela, kjer vidim nore baze v Borovnico in vse prazno v Horjulju. Pokličem še Kafola, ki ima telefon že zaprt… Ker je Mojca na Verdu, mi šine v glavo misel, da bi pa šel raje na Sabočevo, ki mi je sicer smotan, a red naredi Mojca, ki se ji tja ne gre. Super, vsaj vemo kam: na štartu popihava in vzame me z mesta, kakorkoli je že položno (15:16)… potem ni več tako obetavno, saj curim ne glede kje in koliko povrtavam, prav nazadnje sem nad samim Pečovjem – vrtim nad kmetijo, samo še zato, da bo kaka minuta več. Domače ženske spodaj se me ne morejo nagledati. Razmišljam tudi, ali bo Mojca zato, da greva še 1x gor. Že se torej vidim na tleh! Tako sem nizek, da se mi zazdi, da ne morem normalno čez grebenček, ki zapira Pečovje proti dolini. Potem se vseeno zapeljem 30 m čez drevesa 150 m nad dolino; zdaj se tudi spomnim kilometra, ki ga moram odletet za Kovača: vrtim tam nad drevesi in gre gor, počasi a vendarle. Na vrhu že hočem na Z, pa me Z ustavlja, zato kontra. Ker je LJ precenjena, pa še zanos me odnaša na S, je jasno: Sv. Katarina čaka, da jo po 15 letih ponovno nadletim. Med Tehovcem in Jakobom lepa baza, ki pa ji ne zadenem izvira, zato samo še spiznim mimo Homa z vetrom v poden (16:36) pred Loko. Igor me ekspeditivno dostavi v Godešič, kjer 16:55 in v 5 min dobim štop na Dolgi most, kjer 17.25. Dogovorim si prevoz s prevozi ob 18.00. V 5 minutah ustavi kombi KK Sežana, ki nalaga košarkaše za na trening – stegnem jezik in že se peljem na Unec v ploho, kjer 17:50. Še prijazni striček in že sem 18.10 pri prvemu avtu v Cerknici. Kje je pa drugi?
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 170413 Vremščica zgornji start P2066 16:01:18
Po dopoldanskih zemeljskih obveznostih si čimprej želim v luft kamorkoli. Na srečo je Jean že v pogonu, čeprav niha med severom in jugom SLO. Njegova sredina (=Slivnica) kaže veliko vetra (8/13 približno opoldne), za Gorenjsko pa obljubljajo napovedi nevihte. Meni se zdi, da bo na J bolj sigurno in ker je Kovk šibek in dokazano scurljiv (ref.Jože Vidmar), predlagam Vremščico. Jean je takoj za, saj slikce kažejo tam lepšo situacijo kot v Vipavski (ki je vsa zabasana). Še Borisa s Špelo (ki sta prijavljena že od včeraj) prepričujeva za ta cilj in smo zmenjeni. Ostalih interesentov ni…
Ko sem ob 12.00 že na poti proti Vrhniki, preverim situacijo še pri Gorazdu, ki pa je glede Vremščice skeptičen (seveda, ker ima takrat še delo). Na mitnici Logatec se naložim v Dusterja, na Uncu vskoči še Jean in potem Boris da gas, da se kar zapraši za Dusterjem. Še mimo Postojne nihamo med Vremščico in Kovkom (nekaj se omenja tudi Lijak, čemur ostro nasprotujem 🙂 ). In potem se Boris demokratično odloči za Vremščico…
Na zg.startu v sunkih pihne čez 10 (pa tudi na Kovku je že čez 10). Začnemo postavljati in Jean je seveda prvi. Z atraktivnim vzletom z mesta potrdi, da je veter na pobočju res močan, vendar je to tudi vse. Kamor koli se zapelje, (res) počasi curi do žalostnega konca na Piki.
Jean kot predtekmovalec
Z Borisom vrževa priprave v ler. Medtem navalijo Kraševci: Nevidni in Bojan, prihaja še Rajko in na spodnji start Gorazd.
Špela reši Jeana. Ko Nevidni starta, ga začne takoj dvigovati in lepo nabere nad start. Panika.
Takoj smo pripravljeni še ostali in v luft: Boris, Jean, jaz in… Po bolečem startu se še 10 min presedam v zicu, da pozabim na bolečino (najbrž, ko zaokroži dovolj adrenalina), potem sem vedno bolj sproščen.
Vrtimo in nabiramo (in zgubljamo) okoli starta, Jean vmes še enkrat mimogrede toplanda.
Jeanov uvodni
Potem Boris in Jean najdeta lep steber do baze in izgineta (dobesedno: v bazo in v prenesenem smislu – odpeljeta se proti V v smeri Pivke). Ostali pa v vedno boljših pogojih najprej blizu hriba, potem vedno bolj ven. Čez letališče se zapeljem do Škocjana in se pridružim v dviganju Nevidnemu in še naprej. Ko zacurim, s 50 nazaj, spet popravim v stebru nad Škocjanskimi in s 1200 v smeri Dolenje vasi z namenom pristati tam. Pa kljub lepi brzini preveč tonem, da bi prišel do tja, zato nad AC obrnem in čez letališče po 1.30h na pristanek ob glavni cesti, kjer že pospravlja Gorazd.
Zoranov let
Ko pride Špela, je ob 16.30 na tleh tudi Nevidni, ki je zaradi svojih nujnih obveznosti predvidoma zaključil letenje do 15h, ko je imel skrajni rok… pa tudi ostali so že na tleh.
Jean javi, da je žalostno »scuril« pod Slivnico,
Jeanov zaresni
Boris pa nadaljuje čez Bloke.
Ko sva s Špelo pri Postojni, tudi Boris javi pristanek in pošlje lokacijo malo pred Velikimi Laščami.
Borisov let
Na Uncu odvijeva preko Cerknice čez Bloke, da ga po vijugavi cesti, koder naju vodi Google navigacija, končno pobereva.
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 170412 Slivnica P2065 13:48:41
Kar nekaj je bilo zemeljskega dogajanja od mojega zadnjega leta. Med drugim tudi poškodba mišice leve noge, kot posledica predhodno (že 14 dni starega) zvitega gležnja desne…
In se končno odpre možnost za letenje (Erzo (se) zjutraj organizira za Slivnico ali Smuk, Igor in Jean bi danes tudi…). Po malo usklajevanja se odločimo za Slivnico (ko je Erzova jata že zaključena za Smuk in se Poje prestavi v smukaško jato). Pri Hoferju Fužine ob 11h prestopim k Igorju in v Cerknico, kjer na pumpi že čaka Jean. K nama in gor.
Na startu piha malo od V, malo od zadaj SV. Ko se razpakiramo na V delu, pihne tudi J, JV in se prestavimo nazaj na J pobočje. Malo počakamo, da cikel pride na pihanje gor in v luft Jean, ki lepo navija in hitro nabere nad vrh.
V naslednjem ciklu potegnem jaz z močnejšo bolečino, kot sem pričakoval in potem še Igor…
Desno od starta se prvih 15min poskušam namestiti v sedež s čim manj bolečine, potem počasi le popusti. Igor in Jean medtem že pobereta do baze in se vozita sem in tja. Više gori je čutiti SZ, niže termični J, JV, pa tudi V. Nekako se odločam v smeri proti Uncu, pa takoj zgubim, ko se bolj oddaljim od hriba. Jean in Igor mi počasi izgineta, sam pa se nekako ne morem sprostiti in povsem znebiti bolečine in se po slabi uri počasi zapeljem na pristanek pri pumpi.
Zoranov let
Člana ekipe, ki opravlja zemeljska dela v okolici pumpe, naprosim, da mi s pomočjo Jeanovega avta (ki ga odpelje dol) pomaga rešiti Igorjev avto z vrha. Medtem Jean javi, da je pristal na Blokah
Jeanov let
Jeanov Komentar leta: vedno se nekaj jezimo, da je vetra preveč, ko ga pa ni nič (oziroma izgleda, da je iz povsod), pa sploh ne veš, kam bi šel.
Komentarji (1)
1.Igor : Ne samo, da imaš trikotnik. Tudi bolj “raznolik” si. Malovamomalotamopress. [12.04.2017 19:29]
Igor pa javi, da je na koncu Loške doline.
Igorjev let
Igorjev Komentar leta: Gozd za do Babnega polja se mi je zdel nevarno dolg in položen. Visetivdružbimedvedovninajboljprijetnopocetjepress.
Komentarji (6)
1.Tomaž Hribar : Baje, da moras bit samo glasen in je medved toliko pameten, da gre raje stran:) [12.04.2017 18:05]
by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni za 170405 Pavlova vas P2064 16:29:04
Imam zemeljske obveznosti v teh bizeljskih gričkih, pa si ne morem kaj, da ne bi pogledal, če je tod okoli že kak štart (da ga ne iščem iz nule). In je tukaj bela pikica z enim (ne Erzovim 🙂 ) letom: Pavlova vas.
Pri kmetiji zaparkiram in si ogledam lokacijo. Lep štart, če odštejem hrast in šavje na koncu. Ampak s slalomom v levo med slivo in hrastom bo šlo nad trte in dalje. Ne vidim pa kakšnega lepega pristanka. Piha lepo gor (čeprav je generalno S), ampak začne kapljati. Skoraj obupam, pa se zapletem v pogovor s kmetom, ki pove, da jih je tu že več odletelo in obljubi, da me pride pobrati dol, če odletim. Pa še od hiše, kjer je čisto drug razgled, mi pokaže kje so fantje pristajali: krasen velik travnik in njive. Vsemu temu se ne morem upreti in že se pripravljam.
Ko prvič potegnem, pihne od zadaj in mi padalo odloži na skladovnico vej, ki jih pripravljajo za prvomajski kres.
Ko otrebim padalo, postavim še enkrat in lepo speljem cikcak med drevesoma po planu in sem že v višavah. Celo rahlo dviganje dobim, potem me spusti in se zapeljem naprej nad dolino, čez pristanek in nazaj na travnik, kjer me pa naenkrat močno spusti, tako da z -3 prbijem na sveže zorano njivo, 5 m pred idiličnim travnikom.
Zoranov let
Še pospravim ne, ko je gazda že pri meni in me dostavi gor do LCja. Res lep novnov 🙂
Na vsak način mi hoče predstaviti še svoj domači sauvignon in komaj ga prepričam, da me čaka še vožnja domov…
