Danes naj bi bilo podobno kot včeraj, z malo več vetra in več vročinskimi nevihtami. Pa vetra ni kaj preveč, mogoče le malo bolj mrčasto. Kakor koli, v poštev pride zame predvsem Primorska. Ker pa predvidevam zemeljske obveznosti proti večeru, mi je Vipavska predaleč. Slivnica, za kamor sporoča Poje, pa zaradi možnega pretiranega razvoja, tudi ne. Zdi se mi da bo Strmca kar v redu in tudi Jean je hitro za.

Dobiva se v Lohači, malo cincava, potem z LCjem gor, saj ne vem, za katero klaso se bom odločil.

Tudi na startu malo cincava in modrujeva, dokler ne pride Redstar na start malo meditirat in še en padalc – jadrat. Jean postavi kar zraven avta in v luft, medtem, ko jaz s prvo klaso proti klobasi. Jean malo zavijuga … in scuri.

Obrnem in nazaj v avto po projektno klaso (Rook+tangice). Redstar gre velikodušno iskati Jeana, tretji padalec je v luftu in drajsa nad grebenom in zunaj pred startom.

Postavim in v luft hkrati z Jeanom (2.runda). Pred startom lepa močna dviganja, pa tudi na pobočjih levo in desno lepo drži in dviguje. Jean kmalu lepo navije in se odpelje proti Predjami. Jaz pa še naprej lokalno drajsam. Najprej si zadam letenja za 1 uro, uživam in drajsam sem in tja, zgubljam in spet lepo pobiram. V dinamičnem ozračju je res lepo čutiti razliko pri letenju Rooka v lahki opremi v primerjavi z letenjem s težko opremo zadnje čase.

Po ½ ure že začutim noge v tangicah in se počasi odpravim na pristanek. Na tleh sem po cca ¾ ure uživaškega jadranja.

Zoranov let

Med pospravljanjem pride Jean nazaj nad start, nabere in se potem odpelje s 70 čez Planinsko in Unec skoraj do Rakeka, kamor ga grem iskati z njegovim avtom.

Jeanov 2. let

Danes sicer ne preveč obetaven dan (Sicer sončno, pa inverzija na 1400, JZ, mrčasto in vroče, napoved vročinskih neviht v S in SZ SLO). Poje kliče ves naspidiran za nekam in ima v mislih Slivnico. Jean ne ve. Igorju se preveč ne da… Štus je pa tudi za akcijo in bi šel na kakšno bolj ziher lokacijo (Kovk, Vremščica, Slivnica pogojno, saj je v tem delu največ JZ, Z).

Poberem Pojeta, ki je brez avta (nima ga časa niti na štart prejšnjega dne iskati…) in ga dostavim na Vrhniko, kjer ga že čaka Erzo za Slivnico.

Sam počakam Štusa, saj se tudi jaz bolj nagibam za Primorsko (proti Notranjski že kar nakuhano). Prestopim k njemu in do Kalc, kjer se pridruži Jean in od zadaj na Kovk.

Na štaru piha skoraj idealno, s tendenco z Z. Smo sami (en kombi tujcev je že v zraku), postavimo in v luft: Jean, jaz (Luka viteško čaka, če bo morebiti potrebna pomoč starejšim občanom 🙂  ) in Luka.

Do Podrte gre kar precej proti vetru, potem naberemo in više ali niže do Predmeje. Nazaj gre do Hublja kar počasi, potem pa spet hitro  do Podrte. Jean gre kar čez na Nanos, jaz še enkrat do Hublja, medtem ko tudi Štus na Kovku navije in zapelje v Nanos. Še jaz poberem na Podrti in se odpeljem čez. Priklopim visoko in do Hieronima, kjer pa sem spet nizek na grebenu. Ko se začnem pajsati v zgornja nadstropja Nanosa, Štus ves počasi rine nazaj od Antene z namenom, da gre na Kovk po svoj avto.

Jean je že pri Predjami in naprej proti Strmci, ko se jaz zapeljem čez in z glajdom pripeljem skoraj do Hrašč (Dilce).

Jean uspe priti do Unca.

Jeanov let

Štus pa na koncu uspe toplandati v precej pojačanem vetru in reši avto.

Štusov let

 

Kmalu me pobere in domov…

Še vizualizacija letov.

 

Danes se odločiva za dopoldanski pohod na okoliško gričevje. Ker sva na Mesečevem platoju že bila in ker piha že dva dni burja (ki je napovedana spet močnejša tudi za jutri) in danes piha malo manj kot zadnja dva dneva, na tihem upam, da bom lahko odletel s Titovega starta. Zato si naložim lahko opremo z M24. Po planinski poti v smeri rta Škuljica in potem desno v sedlo na grebenu. Tu zavijeva desno in se spotikava po ostrem kamenju po planinski poti po grebenu proti Hlamu. Ko pot zavije ostro levo čez kamniti zid, greva desno dol na krasen nagnjen travniček sredi tega krša: Titov start. Piha idealno gor in takoj postavim. Lepo ga dvignem hrbtno in stopim v zrak. Burje je premalo, da bi me držala s tem padalom, zato samo malo zavijugam in se zapeljem proti plaži, ki je bila prej, ko sva začela pohod, popolnoma prazna. Dosti bolj pametno bi bilo, da bi si prej izbral kak travnik (čeprav primernih ni veliko) stran od plaže, saj sem imel lepo višino. Sedaj je na plaži že kar nekaj ljudi, zato se usmerim tik ob vodi. Na začetku plaže so koli, ki jih preletim, potem pa me sploh noče spustiti (prepozno ugotovim, da je veter malo nad tlemi bolj JV od hriba dol, vzporedno s plažo, kot pa SV=burja, ki je bila zgoraj) in skoraj z vetrom zapeljem mimo ležečih ljudi po pesku in na koncu še začofotam po vodi…

 

 

Zoranov let

Vse to je imelo kar nekaj posledic, ki pa jih ne bom bolj detajlno opisoval…

Tule je pa še turistični filmček 🙂

 

 

Za danes napovedan najslabši dan v tednu, z vetrom sem in tja in SZ v višavah. Zato se odločim za projekte – v Tuhinjsko dolino (kjer je bolje, da je manj vetra, sicer ga je vedno preveč).

Na dveh lokacijah, ki si jih ogledujem je seveda veter popolnoma iz napačne smeri – V, na tretji pa zagrajena visoka in nepokošena trava, popolnoma na ogled lastniku, ki mi ne odobri akcije.

Nazadnje pridem še na planotico v Zgornji Tuhinj, kjer lastnik nepokošenih travnikov zgoraj ne vidi problemov in mi da navodila, kako naj pridem gor z LCjem.

Štart je res šolski teren (razen nepokošene trave), vendar kaplja, ko pridem. Malo posedim, da poneha in raztegnem Rooka. Piha rahlo gor.

Potegnem in sem v luftu. V loku zapeljem dol na sveže pokošeni travnik na sredi vasi.

Pospravim in peš gor po LCja. Novnov .

Napoved malo spremenljivega vetra, v redu vreme, brez napovedanih pretiranih neviht J od LJU.

Že zgodaj imam danes zemeljske obveznosti v Cerknici in ker elektronika napoveduje, da bo tukaj OK, ne razmišljam kaj dosti o čem drugem, kot o Slivnici. Igor niha med Primorsko in Gorenjsko, Slivnica mu ne vzbuja pretiranega zanimanja. Jean pa bi šel na Slivnico ali Grmado, vendar šele okoli 13h.

Ker svoje končam že ob 11h, se odločim pred resno akcijo še za bližnji, še nerealiziran start Ponikve.

Iz Cerknice sem z LCjem hitro na travniku na vrhu griča. Piha (oziroma skoraj ne piha) idealno. Razgrnem Rooka, v tangice in potegnem.

Nad idiličnim pobočjem travnika (kjer je bil v začetkih padalstva tudi šolski teren), se zapeljem na ravnico spodaj.

Zoranov let

Ko pospravim, najprej kliče Igor, da se je odločil za Gorenjsko, potem pa Jean, da je Emil že v luftu in že nabira čez 1700. Pozabi na 13h in da gasa via Cerknica…