Danes napovedano poslabšanje s popoldanskim dežjem in hitrim preobratom JZ v močan S. Najprej niti ne razmišljam o letenju (razen mogoče kakšen projekt), potem me zdraži zgodnji Jeanov SMS za hitro Strmco, dokler še bo. Še Igorja spravim na obrate (za Mega malo prezgodaj) in ga ob 11h poberem in gasa pod Strmco, kjer se naloži še Jean (ki je vmes že javljal, da je Slivnica drastično pojačala) z Misty.

Na startu piha močno, pa vseeno neugodno stanje še potrdim z meritvijo 8-9/12,5. Jean se samo poslovi, midva pa v smeri Kovka (ta še javlja 4/6 J).

Malo tavava po širnih gozdovih (napačno vdenem LCja), preden prideva v Podkraj in od zadaj na Kovk pod nizkimi bazami.

Na startu kopica zmajarjev in ekipa Valičev s Fedelko, ki ravno preštimavajo štrikce na Knightu. Piha enakomerno močno (4-5/7), medlo sonce sije skozi pokrito nebo, inverzija močna, vendar se dolina za silo vidi. Takoj postaviva in v luft: Zoran in Igor.

Najprej me malo nabije gor, potem desno pred pobočjem lepo nad grebenom. Na Podrti spet dvigne gor, potem pa se brez vrtenja peljeva mimo Hublja do Predmeje (z vmesnimi občasnimi dviganji, pa tudi zgubljanji). Takoj, ko si malo višje si že v mrču / meglicah / bazi, da se komaj še vidi poden, niže je spet lepše. Včasih tudi nekaj sončka prodre skozi. Nazaj do starta in še eno rundo.

Zmajarji, ki sem se jih v začetku kar bal v tem bolj slabo preglednem stanju, so dosti niže, ali nad grebenom, midva pa se voziva kar bolj zunaj. Druga runda do Predmeje je že malo bolj počasna (čuti se že močnejši Z, že malo SZ), pa zato še z večjo višino (bi kar čez na Čaven zapeljal, pa je vidljivost nikakva).

Nazaj do Podrte, kamor pa pridem globoko pod grebenom (proti koncu vedno bolj spušča). Vendar se uspem na Podrti spajsati nad greben na 1000 in se odpeljem v smeri Vipave in Plazu (kjer pač slutim, da mora biti). Igor javlja, da je prenizek za čez in pristane pri Anji.

Igorjev let

Meni pa gre samo dol in na Plaz pridem s 400. Samo malo podrajsam, potem pa v glajdu čez AC na moj standarden pristanek.

Zoranov let

Igor se za kondicijo odpravi peš po avto, jaz pa s štopom do Anje, kjer ga počakam. Kovk je že obrnil na SV in preden pride Igor dol, se že ulije.

Debela ura in pol lepega letenja (v občasno malo slabši vidljivosti) – bistveno bolje, kot sva sploh lahko pričakovala. Oba čisto navdušena nad izidom dneva 🙂 .

Danes res močna inverzija spodaj in šele od 1500 više lepa sondaža, z jačanjem JZ z višino. Kar gruntam(o) kam in na koncu še najbolj verjamem(o) v Bovški konec. Igor še lobira pri Bovčanih in zorganizira s Klavdijem kombi za Kobariški stol (ki daje največ upanja).

Ko že odhajava iz LJU, Bovčani odstopijo in se preusmerijo na Mangrt. Midva pa malo iščeva dodatne potnike za izpraznjen kombi. Slučajno pokliče Unukov Franček za info, kam bi bilo za leteti na Primorsko in hitro pograbi idejo za Stol. Pa še Simč in Tonček sta zraven in ko prideva ob 12.20 k Teji v Kobarid, smo kmalu zbrani. Naložimo robo in gor.

Na štartu krasni razgledi in v glavnem piha kar lepo gor, le malo prešibko (4/6-7), za kar krivimo rahlo kopreno, ki duši moč sonca. Takoj postavimo in v luft: Simč, jaz, Igor, …

Pred štartom šibka in ozka dviganja (ves čas je bolj V tendenca vetra), da komaj ohranjam višino, oziroma začnem izgubljati. Tudi Simč v grebenu proti Z ne najde kaj dosti. Nekaj časa počasi zgubljam tu, potem obupam in se zapeljem bolj proti Kobaridu, kjer pa je čutiti vedno močnejši Z. Nekje na sredini grebena se oprimem edinega komaj uporabnega dviganja in se borim toliko časa, da tudi ostali že pridejo sem. Občasni ozki balončki že globoko v inverziji (okoli 900) ne omogočajo več preživetja, zato se pomikam proti Kobaridu in se še pred napolnjeno uro predam pri bencinski.

Zoranov let

Kmalu so tudi vsi ostali na tleh.

Igorjev let

Najprej še fantaziramo o kakšnem dodatnem tolažilnem štartu, pa se hitro umirimo na toplem sončku pri Teji. In potem v prekrasnem jesenskem popoldnevu do Bovca in čez Predel do Kranjske in v LJU…

Po nekaj dneh močnega severa danes malo bolj normalno. Po kratki analizi je največ upanja na Primorskem. Kovk pada z več kot 10 na 5/9 SV in ker je proti morju malo manj pokrito kot v ostali SLO, je izbira Čaven.

Z Igorjem sva dogovorjena ob 10.45 pri mojem Hoferju. Potencialni Mega, Poje in Jean ne morejo tako zgodaj. Zaradi zastoja od Loma naprej izgubiva več kot pol ure. Ampak v Lokavcu naju čaka Jože Vidmar (ki sva ga tudi zdražila s Čavnom). In se iz LCja preloživa k njemu in gor.

Na startu piha najlepše, ko pridemo na plano, potem veter pade in piha malo sem, malo tja.

Postavimo, vendar odletiva le jaz in Igor. Jože je že napovedal, da bo šel v zrak le, če bo kazalo na lepo jadranje. Midva pa se matrava desno ob koncu police in na prednjem stebru in se uspeva obdržati le v višini police in nekaj pod njo, pa še to le s trdim delom (da sploh ne govorim o svojih prepetih trakovih v sedežu, ki so me pošteno tiščali in sem rabil 15min, da sem se le nekako prilagodil, sicer bi kar odstopil in zapeljal dol…). Igorju je prvemu dosti in se ves nizek odpelje počez proti Hublju in potem na desno do standardnega pristanka ob cesti Lokavec-Ajdovščina.

Igorjev let

Jaz še kar drajsam ob polici (cilj imam vztrajati celo uro), potem se tudi jaz zapeljem čez in v velikem loku pred izvirom Hublja proti njemu. Pa nad Gradiško gmajno kar malo drži (na Kovku še vedno 5/8 SV), tako da še tu vrtim vsaj 10min preden se pridružim Igorju.

Zoranov let

Debelo uro sem pa le odjadral in po 3-dnevni abstinenci je bilo vse skupaj kar dobra doza…

Spet ta inverzija ob enem zadnjih toplih in sončnih dnevov z napovedanim močnim Z… Še preden sam kaj preveč gruntam, Igor že predlaga Kriško kot optimalno rešitev. In ker je petek, se planira tudi fura z žičnico, tako da bi to lahko skombinirali s prevozom težke opreme.

In se že okoli 12h peljeva na Gozd. Šele med vožnjo gor (varianta je še, da bi najprej poskušala na Gozdu – če uspeva pobrati…) dobiva zagotovilo, da bodo tovor speljali ob 15h. Odločiva se, da greva raje takoj počasi gor in čakava na koči (ob štrukljih in podobnem…), kot da tvegava start na Gozdu, kjer ni nobenega vetra. Odloživa rukzake v žičnično gajbo in počasi gor (no, vsaj jaz, Igor bi itak kar odlaufal gor…).

Greva po levi varianti čez travnata pobočja in na koncu pod zajlo.

Čez dobro uro sva pri koči. Do višine koče je vse bolj mrčasto in se komaj vidi v dolino (inverzija). Pošteno si odpočijeva, preden pride najina roba (15.20).

Takoj na start, kjer piha (4-6) že ves čas večinoma strogo z leve (V) skoraj vzporedno s pobočjem Postaviva in ko veter vsaj malo nakaže bolj od spredaj, potegneva.

Sam speljem bolj krevljasto in zapeljem takoj levo ob greben. Pa ta V (dolinc) kar precej ustavlja in samo curim ob pobočju proti Tolstemu vrhu. Z Igorjem se dogaja podobno. V guncanju in razmetavanju se poskušava prebiti okoli pobočja na V del Tolstega vrha, kjer pa ni nobenega (pričakovanega) dviganja. Tako se boriva ob J pobočju Tolstega še nadaljnje debele pol ure, dokler počasi ne zgubiva toliko, da se preseliva na V rob Gozda in tam še malo drajsava.

Prvi pristane Igor.

Igorjev let

Nekaj za njim po napolnjeni uri pristanem še sam.

Zoranov let

No, vsaj krasen sončen in topel sprehod cca 500 vm sva naredila, če že letenje ni bilo ravno navdušujoče…