by ·Komentarji so izklopljeni za 171013 Mali vrh-Belščica 652 H&F P2145 14:48:58

Ker je za danes napovedana kar močna inverzija in malo vetra in zlasti, ker je včeraj Blaž opravil H&F na Vajnež, pa potem letel skoraj na 2800 okoli Stola, me je močno zagrabilo, da bi tudi jaz po dolgem času poskusil iti v hribe. Mega je takoj za, Igor pa si tudi ni dal trikrat reči. Le glede logistike se malo usklajujemo.

Na koncu gremo vsak s svojim avtom do Most (Žirovnica). Z Megovim bova reševala LCja, Igor pa bi bil rad neodvisen za nadaljnje vikend plane (v Dolomite J ).

Megov avto pustimo ob stari glavni cesti, Igor pa prestopi v LCja pri jezeru.

Kar nekaj časa traja, na pririnemo pod Valvazorjem mimo Olipove planine na Planino Stamare. Žal je vstop na planino zaprt z rampo, kar zahteva kar malo telovadbe, da obrnemo LCja na kolovozu in ga zaparkiramo. Potem pa pot pod noge čez planino v strm klanec direkt navzgor.

Strmina se uleže šele tik pred Hrašensko planino,

kjer obrne pot v desno. Počez čez vedno lepše travnike-pašnike.

Tik pod Kamnitnikom (1858m) se po dobrih +400 mnv ustavimo, saj je do Vajneža še daleč, veter tukaj pa je idealen (da ne bi slučajno pojačal, se vsi malo bojimo), travnato pobočje pa tudi idealno položno.

Postavimo

in v luft: Zoran, Igor in Mega.

Pri preletu spodnje police me kar malo privzdigne in zagunca moj M24, za kaj pobrati pa ni, saj se mi padalo na momente čisto vdre, pa spet skoraj dvigne… Skratka, ni preveč prijetno in se odpeljem bolj ven, proti Savi, z lepimi razgledi na Bled, potem pa nazaj in počasi pristanem ob stari glavni cesti, malo pod Vrbo.

 

 

Zoranov let

Tudi Mega se ni trudil kaj dosti pobirati (pravi, da mu je v zraku kar nekam čudno…) in se odpelje proti Jesenicam in nazaj na travnik malo pred Mostami.

Megov let

Igor je visok odpeljal proti Stolu in tudi nekaj pobiral, potem pa se tudi odločil za dol, saj ga nadaljnji plani kar priganjajo.

Igorjev let

Po dolgotrajnem štopanju (100 avtov gasa mimo, potem ustavi Avstrijec !!!) prvi pridem do Megovega avta. Poberem Igorja in Mega, odloživa Igorja in potem viga vaga gor po LCja.

Vesel kot radio (H&F + novnov) v krasni družbi in prečudoviti okolici.

by ·Komentarji so izklopljeni za 171012 Dobrina P2142 13:02:57

Zjutraj tuhtam kam. Na Primorskem vse zabasano, Gorenjska lepa z šibkim JZ in hudo inverzijo. Nekako razmišljam o Krvavcu ali Lisci ali Golteh, ampak kaj dosti letenja si ne obetam. Pa pokliče Poje in povpraša za moje namene in predlaga projekte na Štajerskem (kjer je napovedanega več JZ, Z in krasen sonček). Igor se ne javi, da bi dodal svoje analize (in posledične predloge) – očitno ima zemeljske obveznosti, Jean tudi planira samo lokalno akcijo, Mega zaenkrat ne.

In potrdim Jožetu, ki javi, da že prihaja z Erzom. Pobereta me pri Hoferju in gasa do Celja. Erzo med potjo že aktivira Srečka (Završka), ki obljublja novnov start Dobrina=Žusem Z. Pristanek je pa (če ne bomo odleteli v daljave) na njegovem travniku.

Parkiramo pred njegovo hišo v gradnji in še preden dobro stopimo iz avta pridrvi Srečko s 100km/h v Mitsubishi pickupu – model rally, zaorje po travniku okoli hiše in nas ekspresno nabaše skupaj z robo. Naloži še soseda, ki bo za šoferja in po ozki cesti in ovinkih s 100tko na Žusem. Pri cerkvici na desno in po gozdni cestici na hrib desno (hitrost se ne zmanjša, čeprav se cesta spremeni v kolovoz…).

Start je v resnici bolj položen travnik z lijakastim iztekom in v V znižano gozdno meje na Z delu.

Postavimo na idiličnem sončku in čakamo. Piha namreč od zadaj čez hrbte (od V,JV). In čakamo na nulo.

Potegne Poje in sesuje padalo (vsaj dvakrat). Potegne Erzo in sesuje padalo. In v naslednji nulci potegne še enkrat in se odpelje do konca travnika.

Erzov poskus odleta

Potegne Jože in se odpelje do konca travnika.

Potegne Srečko in v vratolomnem laufanju preskoči grbino na travniku in spelje v drevesni lijak.

Potegnem jaz in se odpeljem do konca travnika (raje zabeležim ta let, saj bo to mogoče tukaj zame danes vse kar bo…).

Zoranov poskus odleta

by ·Komentarji so izklopljeni za 171012 Dobrina P2143 13:17:29

Ponovno postavimo na vrhu travnika. Ob naslednji skoraj nuli potegne Jože in nekako spelje čez grbino in v zrak skozi drevesni lijak.

Potegne Erzo in tudi spelje.

Potem pa zalaufam še jaz in laufam, laufam (se desno malo izognem grbini) in le speljem v zrak. Vendar sem nizek, nizek,… nizek. Dvignem noge, da le z ritjo podrajsam krošnje in potem se teren spusti, da drevesa ostanejo pod mano… Takoj na desno proti Srečkovi haciendi, ki pa sploh ni blizu. Še en hribček je vmes in na njem vrti Erzo. Jaz sem nizek, da se mu že hočem izogniti, pa me le dvigne čezenj. Srečko je že nabral padalo na pristanku.

Srečkov let

Zavijugam in pristanem ob njegovi hiši.

Zoranov let

Erzo in Poje pa kar vrtita in nekaj malega tudi nabereta. Srečko pridivja, da bi nujno šel še enkrat, saj to ne more biti, da je on na tleh, ko onadva vrtita.

Pustim robo reinfuzo in se zapeljeva gor… Zapeljeva je neustrezen izraz, saj to niti rally ni. Drviva po ovinkih, čez grbine po zraku (samo, da ne pride kdo nasproti…) in ko prideva na kolovoz tudi malo ne zmanjša hitrosti (moj maserati pri 300km/h nekoč je bila penzionistična vožnja v primeri s tem…). Samo da se ustaviva na vrhu travnika… Ne vem, če sva rabila 5 min do sem…

Pomagam mu postaviti padalo in v drugo mu uspe odleteti (zdaj celo rahlo piha gor).

Ko pripeljem dol, je že pristal.

Srečkov ponovitveni let

Pove, da je Jože obvisel na drevesu bližnjega griča.

Jožetov let

Jaz, da naj v miru do konca pospravim, on pa oddivja po Erza, ki je pristal pri Slivniškem jezeru.

Erzov let

Jože mi pošlje koordinate in poroča o trebljenju in razvozlavanju padala, ki ga je že snel s suhe jablane. Potem pa nekaj časa ni glasu od nikogar, saj Jože kmalu otrebi padalo in se s sadovnjaka odpelje v dolino, da bo še en novnovnov !

Jožetov vmesni let po trebljenju padala

by ·Komentarji so izklopljeni za 171012 Boč-jug P2144 16:37:56

Ko so končno vsi trije pri meni (=Srečko doma), se samo naložimo in gasa proti Boču. Jaz sem raje z Jožetom v njegovem avtu, Erzo pri Srečku…

Čez drn in strm vinorodnih gričkov, da se kmalu zaparkiramo v Kostrivnici. Še midva z Jožetom v rally vozilo in »rally Boč«.

Namen je iti na Z start (ki ga nihče od nas še nima), vendar nas pot nanj vodi mimo V starta, kjer piha idealno gor. Takoj je n argumentov, da mogoče na Z startu sploh ne bo prav pihalo, pa da je daleč, pa … in so vsi trije zato, da postavimo kar tu (čeprav ta start že imam, Erzo pa tudi).

In postavimo vsi štirje in v luft: Srečko, Erzo, Jože in jaz.

Takoj po startu na desno in najprej nekaj matrarije, da poberem na rob Dreveniške gore. Srečko edini žalostno tone v globine.

Srečkov let

Mi trije pa drajsamo debele pol ure sem in tja v popoldanskem soncu. Prvi se odpelje nazaj v glavni vrh Boča Jože in se spajsa ob grebenu do vrha in odpelje čez. Potem še Erzo. Sam le malo poskušam tja, pa se zdim prenizek in se vrnem na prednji rob.

Sonce počasi izgublja moč in počasi tudi jaz izgubljam meter po meter, da bo debeli uri pristanem blizu avta.

Zoranov let

Pospravim in s Srečkom gor po njegov avto. Jože pošlje koordinate daleč za Poljčanami, do kamor je priletel z glajdom.

Jožetov let

Erzo je priletel nekje do Spodnjih Poljčan

Erzov let

in se ne javlja, saj ima še neke svoje opravke… Poberem Jožeta in še po Erza (ki ga snameva pri Detičku doma).

by ·Komentarji so izklopljeni za 171012 Kleče

Ker pa je še nekaj dneva, hočeta (predvsem) onadva še na kako belo piko. Malo gledamo kam, pa najdem po Jeanu najbližji start Kleče.

Navigacija nas hitro pripelje na vrh. Vsi z robo na rob sadovnjaka.

Ker pa piha v hrbet in je spredaj spet nizko drevje tik pred (edinim možnim) startom, se odpovem letenju (ne bi v večerni nervozi še enkrat izzival sreče).

V paniki pred ugašajočim dnevom postavita in atraktivno odletita (še vedno z rahlim vetrom v hrbet): Erzo in Jože.

Ko že odpeljem dol, Jože javi, da je pristal.

Jožetov let

Erzo ga je preletel in pristal malo naprej, zraven pa mu vpil, da je izgubil telefon.

Erzov let

Zapeljem nazaj na vrh in ga začnem iskati od avta do starta in še po pobočju dol do gozda (ob stalnem klicanju nobenega zvonjenja nikjer). Nič. Potem se spomnim na Jeana in ga vključim v akcijo reševanja…

Erzov komentar leta: Zadnjič kake tri tedne nazaj sem zgubil/so mi ukradli telefon na lj avtobusni. Danes spet. Zgubil. Na štartu sem ga mel in ga v večerni nervozi zatlačil v žep. Pihalo je že dol, preskočit bo treba drevesca… Na pristanku ga ni, kljub zvonenju. Torej je na štartu, Zoran ga išče zgoraj. Ni ga! Malo pozno se spomnimo in nam privatni operater določi koordinato. Leži na polovici leta med spodnjo in zgornjo cesto, v gmajni. Pridem na koordinato in ga ni, čeprav zvoni, ne slišim nič, itak je trda tema, v ravnini kot zanalašč brni traktor! Potem se mi zazdi… do 40 m stran od koordinate in nazadnje ga slišim na polno, vidim pa ga ne. Tudi svetobe ni. Zaril se je v zemljo kot bomba. Ni poškodovan, ima pa v enem vogalu zapečeno zemljo.