Danes je napoved, da bo Primorska pokrita, zato z Igorjem nihava med Gorenjsko (slaba termika in močna inverzija do 1500) in Koroško (več JZ in boljša termika – pa že dolgo nisem bil v tistih krajih, Igor pa tam sploh še ni letel). Uršlja gora bo lepo nad inverzijo.

Ker sva okoli 11h že rahlo pozna za daljno Koroško, pristanem, da pelje Igor (hitreje bo, pa še zdi se mi, da bova na koncu končala na Kremžarici, kamor je bistveno hitrejši dostop – z avtom na start).

Ko se peljeva gor, naju vedno bolj mineva, sploh ko čakava v cestni zapori pred Velenjem in potem v koloni vijugava proti Mislinji. Vmes preverjava situacijo z Bojanom (Gaberškom), ki je ravnokar pristal z Uršlje. Ko končno prideva v SG, je Kremžarica že narastla čez 5 in zavijeva proti Uršlji, saj si tam obetava lepše letenje. Potem pa še Bojan in njegov oče svetujeta, da je bolje na Uršljo, ki bo vseeno manj narasla kot Kremžarica. Tako preko Kotelj od zadaj zagrizeva v serpentine proti Ošvenu. Kmalu sva na makadamu in vedno bolj mi je žal, da nisva šla z LCjem. Igor pa je še dodatno obremenjen z logistiko, saj bi bila pot od kateregakoli pristanka nazaj na hrib res dolga; ponavljam mu, da je družina Gaberšek zagotovila zaključno podporo, pa ga ne pomirim preveč.

Končno pririneva na parking pred rampo. Najprej nameravam vzeti lahko opremo, pa me Igor spodbudi za normalno. Po strmi cesti odpešačiva gor in kmalu mi je pošteno vroče, sploh ko prideva na sonček J pobočja. Igor me ves čas spodbuja in nazadnje celo zamenjava rukzaka, čeprav sva si takoj enotna, da njegov ni bistveno lažji. Po 3/4h prisopiham mimo cerkvice na start (Igor je seveda tudi zraven, vendar on sploh ni sopihal 🙂 ).

J piha okoli 6m/s, lepo gor in takoj postaviva na J robu vršnega platoja (spet mi Igor pomaga razplesti štrikce, ki seveda morajo biti zapleteni…).

Tik preden potegnem, se pred startom začnejo delati meglice. Najprej malo sem in tja pred startom in nekaj naberem, vendar je precej razrukano.

Že sem v meglicah in v takem mi ni več za vrteti ob pobočju, zato se odpeljem malo v levo proti V.  Meglice se še bolj zgostijo in ko sem bolj stran ob pobočja me že začne odnašati čez sleme na S. Ko sem le ven iz meglic pod bazo, sem že toliko zadaj čez sleme/sedlo, da se samo še zapeljem nazaj proti Kotljam in potem v desno proti SG.

Igor je tudi že v zraku in ima podobno situacijo. Zadaj za hribom je nekajkrat kar razrukano, ampak smer držim, dokler me, nekaj za Selami pred SG, skoraj popolnoma ne zaustavi V. S precej gasa pririnem čez zadnji grič in pristanem pred pokopališčem ob Suhadolnici.

Zoranov let

Takoj pokličem ata Gaberška, ki obljubi pomoč. Igor javi, da je pristal malo med Selami in Vrhemi.

Igorjev let

Ko pospravim, je Jože že pri meni s svojim Banijem.

V Kotljah pobereva Igorja in gor mimo Ošvena severno pod sedlo, kjer je bližnjica do Igorjevega avta. Onadva z Banijem odpešačita, jaz pa zapeljem dol do Smučarske koče, kjer ju počakam, da ob pivu in bograču zaključimo letalni dan.

Po zemeljskih obveznosti se nekaj po 12h začneva koordinirati, predvsem z Igorjem (Jean kasneje lokalno, Mega ne more). Vetra skoraj nič (burja dopoldan, potem na JZ), sonček pa že sije med bazicami, ki po Gorenjskem že nizko pokrivajo vrhove. Hitro se zediniva za Čaven (ali Lijak, saj je na Kovku še  3/ 4,5 SV, SZ).

Naložim se k Igorju in dol. Zagotoviva si Samota za prevoz, Vidmarjev Jože pa je tudi za akcijo.

V Lokavcu še malo cincava, saj je nad Čavnom velika temna baza (a bo začelo deževati ali samo zauga…?). Pa pride Jože in za njim še Samo in gremo gor (vsaj pogledati).

Na startu v senci, baza pa ne več nad nami, ampak za hrbtom, piha malo – z leve in gor.

Malo čakamo in ko za trenutek posije sonce potegnemo: Jože, jaz in Igor. Jože najprej poskuša zunaj, pred hribom, pa nič konkretnega, zato v desno proti Kuclju (najprej nizek).

Jaz za njim višji (nad Polico) in ko začneva pred Kucljem vrteti v močnem stebru pod nastajajočo bazo, se pridruži tudi že Igor.

 

Je dokaj pokrito, z nakuhanimi bazami in dviganja najdemo zunaj, dokaj pred grebenom. Pazim, da ne pridem v bazo in se takoj zapeljem naprej. Do Zmajarske, tu spet naberemo standardno in proti Lijaku. Nekaj Lijakarjev je kar visokih, večinoma pa so nizki na grebenu. Jože se zapelje daleč zadaj za start in tam popravi višino, meni gre dol in raje obrnem nekaj za Vojašnico. Igor nizek rine zadaj do starta.

Za Jožetom nazaj. Pri Zmajarski poberem do 1300 in okoli Čavna in Kuclja pod temino (ampak mi vemo, da tam ni tako hudo, kot zgleda z Lijaka). Jože se s Police vrže na Kovk, jaz pa poberem na Modrasovcu do 1200, preden se zapeljem čez. Igor je že za nama pri Kuclju.

Jože priklopi pod robom in se ves čas pod grebenom plazi proti Podrti. Sam priklopim bogato nad grebenom in peljem ves čas malo nad njim, vendar Kovk ne dela kaj dosti, tako da pridem do Podrte že pod robom. Jože že prej obrne, saj je vedno nižji in hoče v Lokavec. Zapeljem do starta (kjer kaže klobasa lepo gor), obrnem in nazaj ves čas pod robom. Igor javi, da je, po poskusu priklopa na Hubelj, pristal v Lokavcu pri avtu.

Igorjev let

Vidmarjev Jože nekaj za njim tudi tam.

Jožetov let

Sam se zapeljem okoli Hublja in rinem v počasnem curjenju naprej in obrnem še lepo visok. In namesto da bi porinil nazaj pod grebenom do Anje (sploh ne pomislim na to !?), se brez razloga (saj je Igor že rešil avto) odpeljem ven proti Ajdovščini in pristanem na standardnem travniku pred letališčem ob cesti iz Lokavca v Ajdovščino.

Zoranov let

Od Predmeje prihaja siva zavesa. Domov vozeči Jože se ustavi pri meni. Ravno ko zaprem rukzak ob njegovi pomoči, prve kapljice udarijo ob prelepi mavrici.

 

 

Pa še na prehranjevanje v Ajdovščino.

 

Danes malo JZ vetra. Nasprotno od napovedi je na Gorenjskem šajba, Primorska pa pokrita. Ker pa je napovedano več termike na Primorskem se z Igorjem vseeno odločiva za dol. Tudi Jeanu se zdi, da bo, Mega pa ne more.

Igorpri mojem Hoferju okoli 11h, na Uncu v LCja vskoči še Jean in dol. Že na Razdrtem smo pesimistični (vse pokrito, na Kovku 2/4 J). Kljub temu pririnemo pod Lijak (kjer je mrtvilo) in se kmalu naložimo k Hermanu. No, naloživa se midva z Igorjem, saj se Jean odloči za H&F.

Na startu nekaj tujcev in nekaj naših (Dragan,…). Kakšno uro modrujemo in medtem le eden ali dva odcurita v dolino na pristanek. Potem pa le počasi sramežljivo posije sonček in počasi z Igorjem postaviva, ravno ko prisopiha tudi Jean. Ker kombinira s popoldanskim tandemom na Slivnici, takoj postavi in v zrak, malo za njim pa še jaz. Igor ima testnega Mentorja 5 light in se spoznava z njim že ob startu.

Najprej edini poberem pred startom nad greben, pa se odpeljem na V rob, kjer vse izgubim in se že plazim po vinogradih spodaj in si z žalostjo ogledujem bližnji uradni pristanek. Pa le nekaj piskne in počasi zavrtim in vztrajam in iščem in se spajsam po metrih gor, da sem kmalu spet v višini starta.

Medtem je Jean že na tleh in odštopa novim dogodivščinam naproti. Igor pa tudi pobere levo od starta, pa za levim robom vse pridobljeno izgubi, se še malo matra in odpelje na pristanek.

Igorjevo prvo testno spoznavanje z Mentor5 light

Sam pa se ne morem spraviti nad greben, kjerkoli že poskušam in počasi zacurim. Ves nizek se odpeljem nad pristanek, kjer pa dobim neko 0, ki jo vrtim še 10 min, da po 40min pristanem zraven Igorja.

Zoranov let

On se odloči za ponovitev (da bo še testiral naprej), meni pa se ne zdi bistveno bolj obetavno in raje pomodrujem s Pavletom.

Igor v drugo lepo pobere in se odpelje proti Vojašnici. Jaz pa grem pobirat Dragana v Potoče, kjer je scuril. Vreme se občutno izboljša in kar nekaj jih jadra visoko nad grebenom, ko se vrnem. Igor pa v drugo še do Kuclja. Še lep čas ga čakam, da končno pristane.

Igorjev drugi let (se je očitno že spoznal)

Ker imam popoldne zemeljske obveznosti v MB, je le dopoldne na voljo za nezemeljske. In združim(va) izlet v sončno jesensko soboto na lokacijo za Škofjo Loko, ki je bila že  4x ogledana, pa nikoli usojena (predvsem zaradi vetra, ki je vsakokrat žgal od Z). Vreme je krasno (kasneje so na Lijaku in še kje odpeljali čudežne lete…) in po dolini piha V od Škofje Loke proti.

Pa naju na sredi poti gor k cerkvici Sv.Tomaža ustavijo kamion in stroji, ki asfaltirajo del ceste in zablokirajo ves promet za nedoločen čas. Že obrneva (še petič ne bo usojeno), ko se zapora odpre in čakajoči lahko zlezemo mimo.

Pri cerkvici piha JV precej z desne, kjer so gospodarska poslopja in hiša, kamor se ne da odleteti (danes bi imel rajši močan Z, kot pa ta JV). Medtem ko Alenka fotografira okolico idilične cerkvice, prenašam trakec sem in tja.

Na koncu se vseeno odločim in postavim Rooka. V tangice in čakam na presledek pihanja z desne. Ko pride, potegnem hrbtno in zalaufam, pa mi spet sunek z desne sfiži padalo, da moram še malo korigirati, ko laufam po položnem travniku, da na koncu le speljem.

Nizko nad drevesnim robom in veter z desne od Lubnika me kar tlači dol, da že gledam za pristanki. Potem pa se le naslonim na pobočje na levi in me lepo dvigne in z bogato višino preletim vso pobočje in čez dolino, da moram še zbijati, ko pristajam na velik travnik ob glavni cesti ob Selščici.

Zoranov let

Novnov !!

Potem pa še na kostanj in tortice v Škofjo Loko.

Spet si, po nočno-jutranjem dežju in JV v V SLO in konkretni burji na Primorskem, ne obetam letenja. Pa vseeno Igor spet podreza, ko se začnejo dopoldne oblaki redčiti in občasni sonček posuši ceste. Vendar kar nekaj časa porabimo (še Jean in Mega sodelujeta) kam (Lisca, Sv.Primož in Dobrovlje…), da se na koncu z Igorjem sama odpeljeva na Štajersko.

V bistvu je Savinjska dolina že kar delno spucana, z nizkimi bazami, ki se vozijo po nebu v vseh smereh.

Na startu sva sama. Piha idealno gor, vendar sunkovito in včasih pomeša in na momente okolica kar zašumi. Malo opazujeva situacijo (od CE dež in mavrica), ko Igor ugotovi, da nima bunde… Takoj odstopi od letenja, saj mu je zdravje prvo. Nekaj časa se celo poskuša pogreti v moji puhovki, jaz pa se zadovoljim z njegovo vetrovko. Vendar situacija ne obeta kakšnega posebnega letenja, zato dokončno odstopi, sam pa se odločim za M24 in tangice, da vse po dolgem času preluftam (in pridem hitro dol). Igor mi pomaga raztegniti in tik preden potegnem, pride na štart še en lokalni optimist.

 

Takoj po startu malo na levo in potem na desno (malo kar drži) do konca grebena. Tu obrnem in nazaj do starta in dol.

Zoranov let

Ko pospravljam že rahlo rosi. Še na zaključno prehranjevanje v Afriko…