Jože zjutraj pokliče za Ivanščico, ker bo tam baje manj SV vetra. Ampak jaz vidim na Aladinu zeleno čez ves spodnji in V del SLO in tudi tam in nisem preveč prepričan in ker tudi sicer nimam časa do poznih ur (torej problem, če bi se morebiti zares dobro letelo, da logistike sploh ne omenjam, saj je akcija brez šoferja,…) in … se odpovem udeležbi.

Potem spet malo cincam kam in se odločim za najbolj varno bližnjo izbiro: Gozd.

Ko se okoli 12h odpeljem iz LJU, je po Gorenjski še krasen sonček z idiličnimi bazicami in 4,5/7 J na Gozdu.

Ko pridem do Golnika, vse že precej pokrito. Zato se za intermezzo na hitro odločim za mojo belo piko Zalog3 (na katero me je zadnjič opomnila Jožetova akcija) in sem že tam.

S projektno robo (Rook+tangice) na vrh travnatega pobočja, počakam da pihne lepo gor (v glavnem piha bolj z leve – V) in lepo speljem … in po lepem in rahlo nemirnem glajdu … pristanem.

Zoranov let

Novnov 🙂 .

Ko pridem gor do avta, še bolj pokrito. In ker je tu še ena bela pika Zalog2 (na katerem smo pred dolgimi časi kot prvi stali z Erzom in Deluxom – in je le Delux potegnil in naredil novnovnov-ega), se zapeljem gor še do konca vasi.

In pešaka gor po strmem travniku do gozdne meje (naprej gor, kar nekaj više je na vrhu naslednjega travnika start Zalog, ki sva ga z Erzom naredila kot »bolj naravni start«).

Ko stojim v vročini v lastnem soku tu na vrhu (na poti po strmini je seveda prbijalo sonce) in piha večinoma z leve, gledam hiše spodaj, pa smreke in ostalo drevje, ki je na liniji leta ob morebitnih sunkih z leve,… mi tega ni treba. In grem po strmem travniku nekaj niže levo in tam postavim padalo, saj tam pa vidim odprtino v drevesni meji vse do travnikov spodaj.

Počakam, da pihne gor in potegnem in v rahlem slalomu med drevesi odpeljem na plano in čez nekaj travnikov.

Zoranov let

Novnov.

Za gor po avto me naloži mimovozeči traktor…

Sedaj pa ni več nobene bele pike v bližnji okolici in treba je na Gozd.

Na pristanku naložim Grega (Malenška), ki je pravkar scuril in še dva in gor.

Na startu nič vetra in vse (vedno bolj) pokrito. Pridružimo se dvema čakajočima in ob prekladanju pravkar pripeljanih tramov malo pomodrujemo z Juretom. Počasi nakaplja še nekaj optimistov, med njimi pa tudi Bajtov Žiga.

Končno začne malo pihati in z Gregom začneva postavljati. Pa začne od zadaj prihajati temina iznad Tolstega, ki mi je odličen izgovor, da bi pospravil nazaj, saj nimam nobene prave motivacije za letenje (prejšnja novnova sta me v bistvu kar potešila…).

Grega odleti in čeprav se vidi da je V res močan, kmalu pobere. Naslednjemu za njim pri startu V zaklofa padalo, ko je že v zraku in zaruži v šavje spodaj. Potem odleti Žiga, ki tudi pobere. In tako je pač treba iti in sem jaz naslednji.

Na V rob se pregrizem skozi guncanje V in potem tu najdem lepo dviganje do 1300. Naprej na Tolstega, kjer zgubim, pa spet naberem… In tako drajsam tu naokoli brez prevelike želje, da bi šel v višave, kjer je od Tolstega proti Storžiču vse temno (čeprav danes po napovedi ni za pričakovati dežja…). Edini cilj mi je nadrajsati uro in ko se ta približuje, se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Žal sem prehitro na tleh in nisem izpolnil cilja, saj mi manjkata slabi 2 minuti… 🙂

Danes napovedanega veliko JZ in Jože je že včeraj navijal za pozni Gozd (do 14h ima obveznosti). Vseeno niham med Vipavsko in Gorenjsko, pa se dopoldne kmalu pokaže, da bo Primorska najbrž res premočna (?). Torej na Gozd. Ker so pa dopoldan registrirane tam same curaže, se kar ne morem odpraviti. Na koncu se dogovorim z Jožetom, da ga počakam.

Jože pa si, dopoldan, še pred šihtom, medtem že zagotovi svojo serijo med Jančami in nesojenim B&D servisom Grosuplje…

Jožetova zagotovljena serija

Malo pred 14h pri Hoferju pri Žalah k njemu in gasa na Gozd.

Na startu najprej sama kramljava z Juretom in Primožem, saj na momente prbije veter prav nečloveško. Potem počasi prihajajo tudi drugi optimisti. Potem pride cel kombi Mojca&Damjan–ovih (saj je na Štajerskem neužitno), situacija pa se nič kaj ne umirja. Vmes kliče Jean, ki se odloča med tadnemom z Ano na Gozdu ali na Petru – in se odloči za Petra. In potem pride še polovica Gorenjske, ki računa na lep večerni let…

Po skoraj dveh urah čakanja Jože najde belo piko Zalog3 in se odloči za intermezzo tega parawaitinga. Robo pustiva na štaru in hitro dol in v Zalog. Žal pa sam nimam projektne robe s sabo, tako da lahko samo nevoščljivo pomagam Jožetu pri startu.

Jožetov intermezzo

Ko sva spet nazaj gor, pa že množica v zraku in panika na startu in že zamujava. Hitro se pripraviva in malo pred 18h končno v luft.

Komaj se izogibam gužvi okoli starta, potem grem bolj ven in naberem v dveh fazah do 1800 in se samo peljem mimo Storžiča (nekateri so dosti nižji, nekateri pa tudi dosti višji…) do Potoške in še malo naprej. Nekaj jih je že obrnilo, sam pa obrnem že skoraj nad Kokro na 1900, ko obrne tudi Damjan (če grem še naprej, res ne bo več povratka).

Nazaj gre sprva lepo in se peljem(o) kar precej zunaj proti temini, ki se bliža z zahoda, potem gre zaradi močnega Z vedno počasneje. Nekateri vlečejo ušesa in vozijo direkt v smeri pristanka (=bežijo dol). Mene pa kar drži in gre tudi gor (seveda, saj je močan JZ po vseh višinah). Čeprav se mi ne zdi še nič kritično, pa se vseeno vprašam, če mogoče črnina proti kateri grem(o), mogoče ne zauga gor (česa jaz ne vem?) in prevlada čredni nagon in tudi jaz potegnem ušesa in potem je cilj samo še priti dol.

To pa ni tako lahko, saj mi gre tudi z ušesi občasno gor. Pridem skoraj nad start s 1400, pa mi začne kazati Naviter -3. Ko mi pokaže -10, neham riniti proti pristanku in se odpeljem bočno ven in … pristanem v Zalogu. Za moj okus je v zadnjem delu bilo res malo preveč vetra…

Zoranov let

Jože pa medtem veselo drajsa sem in tja med Potoško in Kriško (tja 2200, nazaj 2000, tja 1900, nazaj 1700…).

Ko se pospravljen ustavim ob cesti, pripelje mimo Miha Kavčič in se ponudi, da me zapelje na pristanek… Od tam pa še gor po Jožetov avto. Z Jožetom se uskladiva, da gre proti Z dokler gre, saj je medtem že poklical Jean za pomoč, ker po uspešnem tandemu s Petra do Potoške vseeno ni uspel pririniti nazaj pod Petra.

Jeanov tandem z Ano

In Jožetu gre… seveda kam drugam, kot na Brezje.

Jožetov let

Najprej poberem njega, potem pa še Ano in Jeana dostavimo do avta. Ker je ura že več kot 21h, ostane samo še problem zaprte rampe na Hoferjevem parkingu…

Še vizualizacija naših letov

Pero povabi na Sv. Perota in ker imava z Ano v planu šoping po severnem delu Ljubljane nama ni težko podaljšati na gorenjsko. Jože in Zoran sta dogovorjena že prej in čakata na Gozdu. Vetra je veliko, tudi na Perotu, pravi Kocjan. In čakamo. Medtem ko hodiva gor javi še slabo novico, da je spet potegnil vzhodnik. Pa vseeno prideva do vrha in se malo gledamo z ostalimi, pihne tudi od zadaj, nato pa čez nekaj časa pritegne JZ in to kar močan. Midva se vpneva in čakava na dober interval in speljeva. Vse leti v luft, proti KG je že dež. Pustiva se odpihniti proti Kriški in upava, da bo za nazaj dež že ponehal ali šel mimo. Celi 2 uri brez vrtenja, dolgo sem se spravljal probat te pogoje tudi na gorenjskem. Za nazaj se mi zdi da je vetra še več in gre z odprtimi trimi komaj naprej. Na Kriški potoneva in ko prideva do vzletišča na Dobrči nama piha že stran s hriba. Pristaneva med jeleni in srnami nad Brezjem. Tudi Jože podaljša na Brezje, kjer naju / nas pobere Zoran in dostavi do avtomobila. Končno gorenjska na JZ. Lepa panorama. Vetra bi lahko bilo manj.

Slike: