V Senožečah ven na oglede, ki pa ne dajo nič obetavnega, zato naprej proti moji današnji glavni želji – startu nad Gračiščem. Enkrat sem že bil gor na ogledih, pa je bilo preveč vetra (JZ), predvsem pa v tistem šavju in tečnih rožah potrebuješ pomoč. In danes je Mega z mano…

Po strmem kolovozu-skoraj cesti na vrh grebena (danes celo nisem vključil reduktorja). Na vrhu ne piha skoraj nič (piha pa prav z J, JZ) in takoj najdeva najbolj primerno lokacijo. Čeprav Rooka takoj razgrneva v visoko travo in suhe rože, Mega hoče zadevo olajšati: dam mu žagico in hitro se strokovno loti motečih objektov. Kar nekaj vej in večjih grmov odstrani levo in desno in takoj štart izgleda bolj obetaven.

Pred skalnato strmino sta sicer le dva dobra koraka in pripravljen sem, da bom prekinjal (in mi bo Mega ponovno postavljal), dokler ne bo veter pravšnji za odlet (upava, da bo še malo pojačal).

Potegnem prvič, pa gre padalo lepo gor in ga takoj začutim in ko stopim korak naprej me že drži in sem v zraku (Mega me kasneje pohvali, da je bil start popoln…). In kar ne morem verjeti, da je iz prve ratalo (tako je, če strokovnjak / uradna oseba pripravi zadevo…).

Zapeljem se levo ob pobočju in celo malo drži, tako da se zapeljem vse do vasi Smokvice. Še čez cesto bi šlo, če ne bi bilo drotov počez, tako pa raje zavijem nazaj in pristanem na travniku pred cesto.

Zoranov let

Čisto zaresen start in novnovnov. Z nabranim padalom počakam Mega.

Ko sem zadnjič letel z Buzeta tukaj čez, sem si ogledoval pobočja nad Movraško valo (med Kukom in Bregom) in se mi je zdelo, da bi se tudi tam dalo kaj odleteti.

In se hitro zapeljeva naprej skozi Movraž po cesti gor (v smeri Rakitovca/Buzeta)  in na sredini vzpona na levo po kolovozu v pobočje. Iz redkega borovja prideva na odprto, že skoraj na zgornji plato. Na levo pod kolovozom je pobočje sicer položno (in trava pošteno podložena z ostrimi kraškimi skalami, še bolj kot Breg in precej bolj kot Osp) vendar lepo odprto. In sva tam. Mega gre pogledati malo nižje, jaz pa medtem robo ven.

Malo niže je res tudi malo večji naklon in piha rahlo po pobočju gor. Mega mi postavi Rooka, dvakrat preveriva štrikce (da se ne potrgajo na kakšnih skalah) in potegnem. Lepo mi zagrabi in po nekaj skokih po skalah sem v luftu.

Daleč ven, pa desno ob pobočju do Movraža in čez in nazaj in na lep travnik pod vasjo.

Zoranov let

Še enkrat vesel kot radio in dan je popoln !

Ko pride Mega po mene, samo še gasa nazaj v smeri doma.

Pred Vremščico je nebo sicer temno pokrito in moram skoraj na silo zapeljati gor na zgornji start, da bo tudi Mega imel let. Najprej se upira, potem pa mu le postaviva Kinga in v šibkem vetru odleti.

Megov let

Ko pridem dol po njega, pa je tudi on vesel, saj je v mirnem letu lahko malo stestiral svojega Kinga (in se prepričal, da je še vedno super).