Danes še podobno kot včeraj, pa v Vipavski vsaj malo manj megličasto kot včeraj. Inverzija na cca 700 in še ena majhna kljuka na 1600 (nad 1600 pa lep gradient s S, SZ), po napovedi naj bi se čez dan vse to zglihalo…

Prva ideja je Čaven, pa ni nobenega zanimanja. Milanu se zdi preveč tvegano in bi šel raje na njemu bližnji Gozd, Erza pa Primorska trenutno itak ne zanima in je od včerajšnjih pogovorov računal na Krvavec. Ker pa je na Gorenjskem po PP napovedanega kar nekaj SZ, ki naj bi z višino in dnevom samo naraščal (in stanje na terenu to potrjuje), se mi zdi, da Krvavec danes odpade. In se Erzo odloči, da gre z Milanom na Gozd (ki pa bo po moje tak, kot včeraj in me sploh ne mika).

Nekaj po 13h smo zmenjeni pod Gozdom. Tik pred odhodom še govorim s Simeonom, ki me spodbudi, da je tak SZ, kot je danes (4/5 na stolpu na Krvavcu, više bo resda najbrž močneje…), idealen za Kalški greben z vrha Zvoha…

Med potjo po telefonu lobiram ona dva v drugem avtu za Krvavec, ampak ju ne premaknem… Samemu pa mi res ni  in tako nadaljujem pod Gozd. S Sovanovim kombijem na Gozd in na štart.

Postaviva z Erzom (in ostalimi), Milan pa mora dol po pozabljene inštrumente. Odleti Erzo in ob Milanovem prihodu še jaz.

Na V robu se najprej iščem, medtem ko Erzo že nekaj navije in se nizek odpelje pod Tovsti vrh. Potem najdem močno dviganje nekaj čez 1400 in za njim. Pred Tovstim drajsam in bolj ali manj uspešno iščem občasno sunkovita in ozka dviganja med 1200 in 1400, ampak takoj, ko zapeljem malo za rob proti sedlu, potonem in s to višino mi nekako ni naprej v ta makadam, sploh ker gledam Erza in druge naprej še dosti nižje.

Obrnem in nazaj pod Kriško. Pa se mi spet zdi, da sem nizek in ponavljam vajo na V robu na Gozdu in pod Tovstim in potem se odločim za dol. Pa na Gozdu spet dobim lepo dviganje in drajsam še malo sem in tja gore dole in se po 2h odpeljem na pristanek.

Erzo me že pred pristankom kliče, da je scuril v Trstenik (nazaj grede s Kozlovega roba).

Milan pa po obiranju robov in gmajn v Mače.

Ker Erzo organizira samoreševanje -> reševanje Milanovega avta in mene ne rabi (Milan seveda pije kavico pred zahajajočesončno gorsko kuliso pri jezeru v Preddvoru), se odpeljem v LJU. Kasneje se izkaže, da bi mu prišel prav, ampak mene več ni…

Letenje, kot sem pričakoval…

Danes na Primorskem podobno megličasto kot včeraj, z močno inverzijo okoli 1100 in dobrim gradientom nad tem, vendar po vsej SLO generalno precej manj vetra. Ker je nad meglo na 1000m nad Vipavsko že šajba (za razliko od včeraj), malo razmišljam o Čavnu, pa na koncu vseeno ne bi tvegal. Tudi Gorenjska mi ne vzbuja preveč upov (sprva mogoče Krvavec, pa tekom dopoldneva tudi rata bolj mrčast). Milan predlaga Gozd (da bo najbolj enostavno rešil serijo) in se mu pridružim.

Na praznem pristanku se dobiva in Milan naju zapelje gor. Na startu malo pokramljava z Juretom in v luft jaz in takoj za mano Milan.

Pred startom nekaj obetavnih rukerjev, ki pa ne obrodijo neke bistvene višine. Ob robu porinem v močan V (ki obteka greben, da komaj rineš naprej) do V roba, kjer pa ne najdem nič. Milan se rešuje še dosti bolj v nižinah in bolj zunaj nad Golnikom najde šibko (enakomerno) dviganje. Pridružim se mu in za 150m popravim višino in je spet vsega konec in potem v zaključnem drajsanju scuriva na pristanek.

Danes napovedan močnejši JZ, z močno inverzijo na 500 (megla na Primorskem) in slabo sondažo od 1000 gor do 2000. Sicer pa šajba. Ker je v osrednji SLO veliko vetra, se odločimo za Primorsko (bomo pa nad inverzijo in meglo šli z Lijaka proti V z vetrom…).

Ker je Milan še brez avta, ga poberem doma. Na Železniški ob 11h k Erzu in dol (drugih ni). Z Razdrtega se začnemo spuščati v megleno kotanjo Vipavske doline. Iz Vipave se Kovk le sluti gor skozi osončeno belino. Bolj kot gremo proti NG, manjša je vidljivost (čeprav to ni tista gosta megla, ki se vleče po tleh, ampak dokaj gosta megličavost. Seveda pričakujemo, da bo nad inverzno plastjo (nad cca 500m) vse jasno.

Na pristanku le Kantetov Pavle (ki je itak inventar). Skupaj »skoraj vidimo« skozi prosojno belino Konrada in Mickota, ki sta že na startu (očitno je tudi človek iz vremenske stroke razmišljal podobno…). Malo počakamo in ker ni nikogar drugega z Alešem gor.

Na startu pa ista obsijana prosojna belina z obrisi modrine nad nami (pristanek dol se ne vidi). Micko starta in levo na V robu hitro nekaj nabere, tako da smo tudi ostali kmalu za njim v zraku (Erzo, Zoran, Milan).

Z Erzom vrtiva kar nekaj časa na V robu, medtem, ko je Milan že odpisano nizek. Ko Erzo nabere nekje v višino roba, se odpelje naprej in izgine v belini. Sam se še nekaj časa matram, dokler se z 750 le ne odpeljem naprej, medtem ko Milan nikakor noče scuriti, ampak kar drajsa tam spodaj ob spodnjih skalah Lijaka. Hitro sem spet pod grebenom. Dobro je viden le greben s pobočjem, dolina se izgublja v belini, ko naberem nad rob pa se tudi pokrajina Trnovskega gozda zadaj hitro izgublja v meglicah. Je zelo delovno, razrukano in po tem makadamu se privlečem pod Zmajarsko. Konrad in Pavle se vmes že vračata proti startu, Micko in Erzo sta izginila v belini proti Čavnu (od Zmajarske ne vidim Skreta in Čavna ).

Naprej mi res ni treba v tole belino, zato obrnem in v rodeu nazaj malo nad grebenom do Lijaka (Milan še vedno veselo drajsa in sploh ne scuri…). Bolj zunaj v belini proti Danijelu, katerega obrisi se kmalu spremenijo v pobočja. Nad vrhom spet živahno in ker se je ura skoraj napolnila, se zapeljem nazaj z namenom pristati. Pa pridem ves nizek pod Lijak, pa še kar drži in ruka gor in se tako odpeljem v generalnem dviganju še vse do V roba in potem z lepo višino na pristanek, kjer že pospravlja Pavle, ki mu je tudi dovolj.

Milan drajsa okoli Danijela in ko pijem Pavletovo kavo, pristane Konrad, nekaj za njim pa scuri tudi Milan na polje SZ pred pristankom.

Ko sva že na izvozu Ajdovščina, javi Erzo, da je pristal za Podnanosom, zato nadaljujeva proti njemu. V trenutku moje nepazljivosti (seveda preučujem stanje na OLCju) Milan zapelje Erzov enoprostorec mimo izvoza Vipava (baje občuduje že delno vidna prosojno megličasto osončena pobočja Kovka in Nanosa) in se odpeljeva na Razdrto in potem nazaj dol po stari cesti do odcepa na Nanos, kjer čaka Erzo.

Kljub opisani situaciji na Primorskem in dosti lepši situaciji v preostali SLO je Erzo vendarle ostal z najdaljšim letom dneva…

Danes veter obrne na JZ, inverzija pa še vedno kar močna okoli 1100. Erzo skliče zbor ob 10.40 za Kovk ali Lijak.

Ker je Milan nevozen, ga poberem v Podpeči in na Železniško, kjer se priključita v LCju še Erzo in Dule. Na Kalcah pa še Jean in od zadaj na Kovk in na start.

Nekaj zmajarjev iz Avstrije že sestavlja svoje stroje, kar se padalcev tiče, pa poleg nas na startu še Igor in grupa Štajercev Kondor Radeče. Piha že lepo gor in takoj postavimo. V luft med ostalimi Jean, Erzo, Zoran, Milan in Dule.

Na Podrti navrtim do 1100 in za Jeanom in Erzom. Na Hublju popravim, na Otlici navijem nekaj čez 1200, naprej proti Predmeji pa potonem in vso trdo pridobljeno varno višino izgubim. Jean je že čez v pobočju Čavna, tudi Erzo ob vračanju in popravljanju gre čez (kot tudi ostali), sam pa nikakor ne morem spet toliko (koliko?) pobrati, da bi si upal naprej (najbolj me seveda moti, da nizek ne pridem iz kota ven do prvih pristankov…).

Zato nazaj (za Milanom) čez Hubelj proti startu, tu spet naberem čez 1200 in še enkrat proti Predmeji. Nazaj na start. Dule javi, da je pristal v Vipavi.

Nekaj za njim v tistih koncih pristane tudi Milan.

Jaz pa S Podrte s 1100 čez Vipavo za Jeanom (ki se je že pripeljal nazaj z Lijaka) za Plaz in naprej pod Tablo. Tu sem pod grebenom in imam pravi rodeo v teh skalnih grapah, dokler se na Šentviški le ne spravim spet nad greben in naprej do Hieronima po makadamu.

Tu obrnem in počasi guncajoče nazaj (ob srečanju z Erzom in Kantetom) do Table in z nekaj popravljanja do Vrhpolja. Z 900 se odpeljem čez in čeprav kar drži, pridem prenizek nad Budanje, tako da v širokem loku (da še naberem nekaj 100 m) zapeljem na pristanek.

Nekaj za mano pristane Erzo.

Jean pa z Nanosa priklopi Kovk, pa je v prvem prehodu premočno za toplandat, zato potegne do Predmeje in nazaj. Sedaj mu toplandanju uspe, saj se je situacija na Kovku medtem že malo umirila.

Ko pride k nama na pristanek, se zbaševa z Erzom v LCja in do Fame, kjer poberemo še Milana in Duleta in domov.

Še vizualizacija:

Za danes naj bi se že dopoldne SV umiril in niže prevladala termika z J, JZ. Smo včeraj razmišljali celo o Kaninu, pa je zjutraj jasno, da nima smisla: šibka termika, močna inverzija, veter tudi po smeri ni OK. Seveda je (skoraj) najbolj ziher Lijak, ampak meni res ni. Interesentov je za danes kar nekaj, pa na srečo nihče preveč ne forsira Lijak. Sam preferiram Buzet in še Grimšič navija za in še Uki (ki sicer ne more zraven) pove, da bo to prava izbira in smo zmenjeni.

10.30 Vrhnika. Z Duletom k Erzu in do Unca, kjer se priključi še Mega. Grimšič in Štusov Dušan s civilistom-šoferjem za nami. Še Kočevarjev Martin je najprej za zraven, pa se potem odloči s Sernelom za Lijak. Od zadaj (spet čakamo na meji) na Buzet, kjer sicer piha gor, vendar je občasno skoraj brezveterje. Rabičev Jožef je tudi že za startom v pripravi.

Takoj postavimo in v luft, ko kaj pihne, da je možno odleteti: Erzo, Rabič, jaz, Mega in ostali.

Erzo in Rabič sta malo desno od starta hitro nabrala in se že peljeta proti Raspadalici, ko se jaz pobiram še iznad proge. Pa le dobim razgonjeno dviganje in za njima. Povsod je kar močno čutiti S, SZ, ki tudi v dolini na tleh polaga dime skoraj vodoravno. Do Raspadalice sem hitro (tudi 50+). Ko vidim Erza in Rabiča nizko, kako se nizka odnašata z vetrom naprej proti Roču (Erzo sicer začne spet močno pobirati), se obrnem nazaj in se zaletim v kontra veter. Mi gre 10, 15,12,25,14,… in komaj rinem ob robu nazaj proti startu. Sprva zacurim pod greben in zgubljam in pridem celo pod železniško postajo. Pa tam, že nizko nad drevjem, le nekaj najdem in se počasi spajsam spet nad greben, medtem ko zadovoljno opazujem Mega, ki se bori še niže in bo garantirano scuril …

Ko sem spet nad grebenom me občasno nagoni v luft in zgunca, ampak do starta nazaj le pririnem. Vidim Dušana, kako se pelje direkt ven nad dolino, tam še nekaj vrti in potem pristane blizu glavne ceste.  

Ko pa sam poskušam spet malo nabrati pred startom, me odplakne stran in dol in … se mi res ne da več boriti v tem makadamu in se zapeljem na travnik pri rondoju.

Malo za mano se pripelje skoraj naravnost s starta Simon.

In potem še nad nami vrti Mega (hudič sploh ni scuril…) in pristane zraven.

Malo za njim pa še Dule, ki se je po m boril proti vetru od Raspadalice do sem.

Pokliče Erzo tam nekje od Roča, kjer sta z Rabičem sedla na tla.

Šofer ju že rešuje, pridejo mimo nas, ko pospravljamo (v bistvu pospravlja edino še Dule 🙂 ) in potem še nekaj časa čakamo, da Erzo končno pride od zgoraj (=Rabičevega vinčka) po nas.

Tako razgonjenega Buzeta še ne pomnim…

Še vizualizacija