Zjutraj imam dogovorjene zemeljske obveznosti in računam, da bom najkasneje ob 10h fraj. Pa se izkaže, da je ura 13, ko se lahko usmerim v letenje (ki je bilo napovedano kot najbolj obetavno na Primorskem).

Vse jate in podjate so že formirane (eni na Buzet, drugi na Lijak,…) in samo brez jasnega cilja odpeljem iz LJU proti JZ. Vmes se skoordinirava z Jeanom, ki pravkar na Grmadi ugotavlja, da ne bo nič, da se dobiva na Uncu za smer Slavnik (kamor ravno vabi Erzo & Co. po pravkaršnjem prizemljenju pri Kozini).

Na Uncu z Jeanom počakava še Emila (prihaja s šihta), ko se projekt Slavnik odpove (ker je že vse pokrito – in gre spodnja ekipa raje na Buzet -> dejansko potem na Brest). Precej grda in temna zabasanost nad nami nam da še malo modrovanja o pravi odločitvi. Medtem pride še Redstar izpod Grmade (tudi ugotovi, da ne bo nič) in se odločimo za Slivnico, kot najbližjo smiselno izbiro za to uro (okoli 15h).

Na vrhu nad nami vse pokrito in ob sprejemnem rahlem pihanju navzgor takoj postavimo. Ko smo raztegnjeni, piha samo še bolj ali manj dol ali s strani. Kar nekaj časa čakamo na redke dihljaje gor (pride še Martin), potem pa Redstar (ki se mu že počasi mudi – svojega frišno strimanega Enza3 pa vseeno mora preveriti) potegne na silo in seveda z vetrom v hrbet ne uspe. Prestavi se na V rob in presenetljivo (z Enzom!) v skoraj nemogočih pogojih z vetrom od strani spelje.

Mislimo, da bo samo scuril, pa tam daleč nad poljem najde dviganje do cca 1500 in se potem vozi nam nad glavami in proti Blokam in sem in tja,… ko smo mi že bili pripravljeni, da pospravimo.

Seveda nas to provocira in sprovocira, da prvi na V robu potegne Jean, ki mu zunaj na sončnih lisah tudi uspe pobrati in se odpelje na Unec.

Vedno bolj pa piha od zadaj (in na V robu od strani), tako da se po nadaljnjem čakanju, kakšno uro kasneje, odpravi tja še Martin in za njim še jaz.

Martin se malo bori nad travniki, pa se preda in pristane blizu pumpe.

Jaz pa nad poljem najdem šibko dviganje celo do višine starta, potem pa se v pokritosti vse neha in žalostno scurim zraven pumpe.

Po nekaj dneh dežja in orkanskega SV naj bi se dane do popoldneva veter umiril. In na Primorskem je že res lep sonček. Navijam za Čaven (če se bo res umirjalo v skladu z napovedjo), Lijak, ali pa za bližjo Planinsko Grmado.

In se dobimo ob 12.30 na Železniški pod zlovešče temnimi oblaki: Erzo, Poje in Milan. Jože in Milan navijata za Zavrh (kljub temini in vetru na zbornem mestu), Erzo je kao nevtralen … in gremo na Zavrh. LCja odstavim na Šodru, pri Škorpijonu pusti drugi avto še Milan in z Erzom gor.

Na startu ob prihodu najprej malo piha, ko takoj postavimo, 0 (za ta čas je napovedan že bolj nek JV). Čakamo kar nekaj časa, potem ob rahli sapici potegne Erzo. Pa z mahedravim padalom, ki ne zagrabi, zaruži v grmovje pod startom. Jože mu gre pomagat (z Milanom sva že vpeta).

Pa najprej iz strmine pod startom prilomasti (izgubljeni?) bik, ki najprej potaca Milanove štrike, potem ga Milan le odežene mimo mene…. Šele čez nekaj časa prideta reševalec Jože in Erzo s padalom.

Nekaj rahlih poskusov pihanja preskočim, potem le potegnem naprej (Jože mi drži Mentorja) in lepo speljem. Nobenega dviganja do vogala, zadaj nekaj poskusov, pa le delno ohranjam višino in tesno ob pobočju do Škorpijona, kjer pa le dobim rahlo dviganje. Milan je kmalu za mano (in pod mano) in po nekaj borbe zacuri k Škorpijonu. Jaz pa kar vrtim to 0 in počasi po m nabiram. Pride še Jože in se skupaj matrava, s tem da gre njemu rahlo bolj gor.

Erzo se je s starta zapeljal na desno za Borovnico v kot z mislijo, da smo vsi že scurili in da bo tako najdaljši…

Po nekaj vrtenja se Jože cca 100m višji odpelje proti Bistri, jaz pa še malo vztrajam, preden grem tudi sam tja in vmes poskušam izkoristiti vsake pozitivne hlape. Jože še na Javorču nabere malo in se ves lahek odpelje proti Vrhniki. Jaz pa tesno nad AC skoraj do glavne ceste.

Jože pa do Podlipske in nazaj BJja.

Erzo me sname ob glavni cesti in me potegne  preostalih nekaj m do Šodra. Ko pa pridem domov, se izkaže, da sta Erzo in Milan šla še na Slevico…

Po 14-dnevni abstinenci v tropih grem danes kamorkoli (čeprav me še daje jet lag). Erzo je odločen za Štajersko (v bistvu za Ravno goro), meni pa se zdi tja daleč (glede na napoved) in navijam bolj za Malič. Ostali (Milan, Jože, Dule?,… se dogovarjajo za Primorsko – ki pa je po napovedi slabša varianta). Zvečer se izkaže, da je bilo na Primorskem brez neviht in super letenje…

Pri mojem Hoferju k Erzu s projektno in zaresno robo in gasa proti CE. Vso pot se usklajujeva z Damjanom in Mojco, poskušava tudi z idejo o Maliču, pa je Mojca kategorična za Ravno. Najprej misliva počakati Mojco v Celju in si Erzo ogleda šolski teren Golovec.

Potem naprej sama do Vidma – pa še naprej (Mojca in Damjan zamujata). Ker imava še nekaj časa Erzo takoj na prvi projekt Repišče (že odleten). Meni ni v mokroto visoke trave, pa še s strani piha. Erzo pa takoj v škornje in v goščavo trave in odpelje.

Spodaj, kjer pristane, še malo iščeva njegov telefon, preden nadaljujeva proti zbornemu mestu v Cvetlinu.

Malo naprej vidiva še en potencial in Erzo odvije gor. Tu je vsaj pokošeno (čeprav še sluzasto), da bi še mene skoraj prememilo. Pa piha preveč z leve, zato nadaljujeva.

Na pristanku samo še malo počakava in potem presedeva k Mojci in Damjanu in gor na Ravno goro. Na  startu piha že kar močno in takoj začnemo postavljati.

Erzo takoj v luft in z liftom v višave. Ostali pa kar čakamo, saj piha vedno močneje (Donačka 9+, Strahinjčica 11). Damjan na robu nadzira veter in končno pride kratka luknja, da potegnem in se še jaz z liftom odpeljem nad start.

Najprej malo drajsam sem in tja ob grebenu cca 100m nad startom in čakam na Mojco in Damjana (Erzo je že izginil z vetrom proti SV).  Ker nikakor ne potegneta, začnem bolj resno nabirati. Malo pod 1400 se mi ustavi, nazaj nad gmajne pa si s to višino (sam) tudi ne upam. In padem ven in spet zacurim na nivo starta in čakam in iščem in bluzim v močnem vetru (občasno me tudi rikverca), tako da naberem že krepko čez pol ure. Potem pa spet dobim močno dviganje do 1200 z zanosom na S mimo Cvetlina, pa spet stisnem rep med noge. Sem pa že preveč nazaj za robom, tako da samo še rinem naprej (z 10 in manj)  in po napolnjeni uri scurim v močnem vetru do uradnega pristanka.

Počasi pospravim. Erza ne uspem locirati na FlySafe (itak, da je brez postaje), Mojca in Damjan se tudi ne javljata. Še vedno je tu lep sonček z bazicami, čeprav v smeri proti Z že vse temno.

Končno se Erzo javi izza madžarske meje pri Lendavi…

Potem dobim tudi Mojco po telefonu, ki pove, da je Damjan ravno odletel, ona pa da najbrž ne bo.

Odpeljem se reševat Erza (na Madžarsko), ki je po Googlu slabe 2h in 90km cest stran. Že pred Ptujem skozi prvo ploho. Vse zabasano in črno. Ko pridem proti Murski Soboti končno na AC, pa urnebes celo z rahlo točo. V Lendavi na lokalno cesto in končno po nekaj Km Madžarske do Erza (ravno je nehalo deževati).

Damjan medtem pristane blizu Varaždina.

Erzo bi na vsak način še na kakšen projekt in na poti nazaj skozi Pince greva mimogrede še na start Pince.

Vse mokro (in visoka trava). Na startu med zidanicama pa piha konkretno od zadaj, tako da tudi Erzo odstopi. Ker pa vsaj enega še mora najti, ob AC blizu Lenarta najde na hitro novo lokacijo Gočovo – čeprav delno že pokošeno, spet v mokroti (da o položnosti ne govorim).

Precej kaskadersko odleti ob stari kmetiji na spodnji polici do ravnine spodaj…

In potem še slabi 2h do LJU, kamor prideva že krepko po večernih poročilih…

Še vizualizacija