Zjutraj Erzo pokliče, da je v planu Gozd, ker je povsod drugod (tu je mišljen sicer le J del SLO) neuporabno: megla do tal, pa veliko JZ… Ko vseeno malo pogledam, je sicer Slivnica v soncu, žal pa Z, ki res občasno kar naraste.

Potem potrdim, čeprav me ne vleče, saj sem prepričan o množicah na Gozdu. Z Vrhnike gredo baje Erzo, Sušev Primož, Gabor in še nekdo, midva z Milanom pa zaradi neodvisnosti kar vsak s svojim na pristanek.

Ko pripeljem, vse zabito z avti skoraj do Seničnega. Kmalu pride tudi Berto in čakava Milana, da prisedeva k njemu in gor, saj je drugi avto z Erzom poln in gredo direkt gor že pred nami (Primož je šel H&F na Potoško, tako da jih pelje Piršev Aleš). Milan me dostavi prav na start, kjer je vse nabito z ljudmi (padalci, družine, pohodniki, turisti, vikendaši,…).

Vsake toliko kdo poskuša startati, pa so vsi uspešni in neuspešni poskusi tako atraktivni, da marsikoga mine. Med prvimi od naših uspešno starta Pirš okoli 12.30h, Berto poskuša neuspešno in se po daljšem počitku odloči, da dokončno odneha (kot še marsikdo).

Tudi Erzo, po začetnih odločnih poskusih, raje sede v kraj in modruje z ostalimi, ki se prestavljajo sem in tja po startu. Vmes opazujemo tiste, ki so visoko na Potoški (mimo se pripelje Suša, ki odpelje kar dve etapi, eno do Krvavca in nazaj) in one, ki lebdijo pod startom in praktično mirujejo v močnem V.

Gracarjev Jože pridno fotka na startu

Kar nekaj časa še traja vse to čakanje in modrovanje, da se tudi Suša javi po uspešno zaključenem letu s pristanka v Preddvoru.

Primožev let

Iz svojih perspektiv je posnel tole

Ko se start že dodobra izprazni okoli 15h odleti tudi Erzo (spodbudi pa ga Vogrinc, ki odločno pride na start). Ko večina odide s starta (kdo tudi še odleti), se na koncu odločimo še Milan, Gabor in jaz.

Oba mi pomagata raztegniti, da ob 15.30h, ob lepem hrbtnem dvigu potonem proti dnu poseke in le nekako speljem in na levo, kjer pa samo curim in se potem borim pod kamnolomom, da le malo naberem in po 20 min neuspešne borbe pristanem.

Zoranova curaža

Skoraj pospravim, ko pride do mene Pirš, ki je toplandal za Gozdom in rešil svoj avto.

Alešev let

Komentar leta: Sem hotel mal proti Kamniku a sem raje obrnil in se komaj resil iz mišolovke. [20.2.2021 15:54] Dragan Vidic : Pogumno in dobro si se rešil! Zmagovalec Gozda. [20.2.2021 18:10]

Ko pospravim in priracam do LCja, atraktivno z vetrom pristane Erzo.

Erzov let

Komentar leta: Kaj pa naj napišem, glede na to, da prvi vržem padalo iz ruzaka ob 12h, odletim pa ob 15h? Do takrat gledamo in tud sam sem udeležen v neuspelih in res za silo uspelih štartih, da je dobro da smo danes vsi celi… Morebiti lahko napišem to, da sem hvaležen Gozdnim vilam za svoj uspešen in nestresen štart. [20.2.2021 18:59] Sergej Bukovnik : Kje je pa komentar😁 [20.2.2021 17:42]

Pa Milan.

Milanov let

In Gabor.

Gaborjev let

Zapeljem Milana po avto in domov.

Od današnjega dneva mi je bil najbolj všeč topel sonček na startu…

Danes napovedanega veliko JZ čez spodnji del SLO in zabasana Primorska (še bolj kot včeraj), na Gorenjskem malo bolje. Vendar me na Gozd (kamor se usmerja Milan) še vedno ne mika.

Zato se po dopoldanski terapiji odpravim še na sekundarno terapijo v Kižlovko. Močvirje na dnu doline se še ni posušilo, je pa pobočje dokaj suho in celo rahlo piha v pravi smeri (J) po pobočju gor.

Postavim, lepo naštimam (Rook skoraj »šušti« od samega suhega 🙂 …), potegnem in se lepo odpeljem v dolino. Tik nad tlemi pa kar malo zagunca in me na hitro spusti v blato močvirnatega travnika.

Zoranova terapija

Na jutranji terapiji mi že zvoni telefon… Ko končam in se peljem proti domu, že dilema: kdaj (Erzo), kam (Manca), in trilema: Kovk, Slivnica, Gozd (Milan). Ko doma le uspem malo bolj pogledati situacijo in z Milanom vzpostaviva jutranji kolegij ob njegovi jutranji kavici (ura je 10.30h), navijam za Vremščico, saj Gozd nikogar prav ne mika, Slivnica je že močna, Kovk pa podoben včerajšnji situaciji.

Postavimo 11.15 za zbor na Vrhniki. Ko med potjo še Kraševci (Rajko) potrdijo, da se tudi odpravljajo na Vremščico in bo logistika rešena, ni več dileme. Na Železniški je treba samo še prepričati dvomljivega Suševega Primoža in z Erzom se zdevava k njemu. Milan h Gracarjevemu Jožetu in kolegu, Berto vozi Škobernetovega Tomaža kar mimo Vrhnike, Manca pa zaradi neodvisnosti sama pritisne na gas.

Primoža odložimo na Piki, da bo H&F gor. Manca gre s križišča z nama z Erzom, ki res z vso previdnostjo pripelje Primožev avto na zgornji start, kjer že postavljajo člani Gracarjevega avta.

Jože pridno dokumentira dogajanje na startu

Vetra je kar nekaj, tako da lepo napihuje padala na startu. Postavimo tudi ostali (starejšemu hendikepiranemu občanu Zoranu seveda pomagajo ostali, predvsem Škoberne in Gracar). Ob intenzivni pomoči tako lahko odletim takoj za Erzom, potem še ostali. Sprva malo jadramo ob zgornjem startu. Erzo najprej reši serijo s toplandanjem.

Erzovo toplandanje

Ko tu, ob zgornjem startu, zgubim nekaj višine, se prestavim v kanal spodnjega starta, kjer kar vrtim in celo nekaj naberem. Še enkrat pod zgornji start, pa sem hitro spet nazaj pod spodnjim, kjer še malo vrtim.

Milan medtem počasi zgublja in se zapelje na letališče.

Milanov let

Manca tudi počasi tone in pristane na Piki. Nekaj za njo še Berto.

Bertov let

Erzo še kar toplanda in taktizira z upanjem na več vetra.

Erzovo taktiziranje

Potem se tudi sam predam in zapeljem čez letališče in pisto, ob kateri pospravlja Tomaž.

Tomažev let

Rinem, kolikor zmorem blizu glavni cesti.

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, pristane ob meni Primož. Kar nekaj za njim pa še Erzo, po zadnjem startu.

Erzov zaključni let

Milana pooblastimo za reševalnega šoferja. Z Rajkom počakata še Bojana, da gredo gor po avte in rešijo tudi logistiko ostalih. Medtem mi trije (Erzo, Primož in jaz) modrujemo in preračunavamo na travici, koliko km cigaret je doslej pokadil neimenovani padalec (40 na dan x 365 dni x 40 let = ? km).

Mimo prideta še Nevidni in Mljač… in še kar nekaj časa poteče, da končno pride šofer Milan.

Ker bi Milan še letel, nas Primož na povratku zapelje z Razdrtega od zadaj še na Strmco preverit, da je tudi tu vse pokrito in preveč vetra…

Ker Milan včeraj ni letel, je danes seveda zelo za. In zjutraj (ko pri nas v LJU, pa tudi naokoli, že rahlo dežuje), ko zaseda kolegij, je najbolj varna izbira Kovk, saj naj bi po napovedi tam sonce popoldne raztopilo dopoldanske meglice in pokritost. Pa še zmeren JZ naj bi bil. In določi Milan zbor ob 11.30 na Železniški.

Razen naju ni udeležencev, še celo Erzo odstopi, ko ga že čakava. Zaradi dostopa čim bliže vzletišču spet odbrni LC od zadaj čez Logatec in Podkraj na Col in naju zapelje na start.

Vso pot megla bolj ali manj, na ogledu starta pa megličasto z zadovoljivim pregledom nad dolino. Šibko še piha gor dvema padalcema (ki sta tudi sprejela napačno odločitev), ki ravno startujeta. Zagotovim nama logistiko (saj imata en avto spodaj) in po robo v LCja. Milan mi pomaga postaviti.

Vetra praktično nič, ko odkrevsljam naprej proti robu in speljem. Desno do Podrte v curaži in na pristanek v nekaj veleslalomskih zavojih.

Zoranova curaža

Na pristanku mi predhodnika prideta na pomoč pri pospravljanju. Eden od njiju, Tomaž Škoberne, se izkaže za bivšega alpinista moje generacije, člana  AK Akademik. In takoj začneva obujati spomine in obirati najine nekdanje soplezalce in alpinistične kolege…

Malo za mano pricuri na pristanek tudi Milan.

Milanova curaža

Naložimo se v avto novih/starih znancev in gor, saj bi Milan odletel še enkrat. Potem pa, je ideja, da greva še na Vremščico, Tomaž pa bi tudi šel z nama (kar spet reši logistiko).

Ko pridemo na parking, gre Milan na start po LCja in preveriti situacijo, Tomaž z njim, jaz pa vmes preverjam Vremščico. Najprej je bil v bazi le zgornji start, sedaj je tudi že spodnji. Sporoči pa Erzo, da gredo na Slivnico, saj je v osrednjem delu SLO šajba (in še zlasti v Cerknici – seveda to hitro preverim…) !!!

Milan se vrne z LCjem s starta, s katerega se komaj še vidi v dolino (čeprav piha lepo) in takoj sva za Slivnico, Škobernetov Tomaž pa tudi.

Čez Podkraj, Kalce in Planino v Cerknico (je s Kovka bliže kot po AC), kjer na pumpi počakava Tomaža, medtem ko se treseva, ko nad sabo opazujeva vrtenje po bazah: Erzo, Suša, Mega.

Ko se naloži Tomaž v LCja, gor na Slivnico in na start. V luftu je še Emil od prej in Martin od pravkar… Vetra vedno manj, komaj še kaj piha, pa še J rahlo z leve. Prideta še Razdrihov Sašo in Jernejčičev Urban z Unca.

Tomaž in Sašo mi pomagata postaviti, da lahko Milan čim prej odleti. In bolj ali manj scuri na pristanek, medtem ko ostali navijajo v višavah.

Milanova borba

Na startu pa malo še pihne od zadaj, pa od leve, da potem le potegnem naprej in praktično v brezveterju odkrevsljam po pobočju, da nekako speljem.

Desno pod kočo le slabo drži in pod grebenom do Cerknice, kjer v rahlih dviganjih ob pobočju najdem krasen steber do 1200, kjer naslednjih 20min vrtimo in jadramo. Erzo in Suša se zapeljeta nazaj do starta in Erzo potem po km dokler gre.

Erzov let

Komentar leta: Praznik na Slivnici. Nemalo pilotov je drlo z vseh strani kot povodenj. Mater pa jih je nagradila s polnim jerbasom, ne hrušk – termike! [17.2.2021 21:20] Aleš Pirš : Vidim 15.5 in me že stisne. Ko pogledam let sem miren. [17.2.2021 19:06] Štajer Flajer : Zihr ste letel z carovnicam 😊 [17.2.2021 20:31]

Tudi sam zapeljem še do starta in nazaj po grebenu do Cerknice in počasi na pristanek pred pumpo.

Zoranov let

Vesel kot radio.

Tu je pristala tudi večina ostalih. Primož je takole posnel današnje dogajanje

Megov let
Martinov let
Emilov let
Tomažev let

Le Sašo se je odpeljal proti sončnemu zahodu…

Razdrihov let