Napovedi na Aladinu in PP se razlikujeta kar se tiče dežja, zato se spravim v dolinico, takoj, ko sonce vsaj malo prebije nizke oblake in meglice. Celo noč je deževalo, zato močvirje temu primerno, da o visoki travi, ki se otresa v moje noge in visečega Rooka2, ne govorim. Vendar občasni sonček že dela, saj v ciklih pihne gor po griču.

Postavim, v lepem vetrčku potegnem (prešvoh za hrbtni) in gre lepo gor, potem pa kar močno odnese v levo, da komaj speljem. Nad dolino me najprej spusti, potem pa dvigne in pritiska ob drevje na desno pobočje, da me na koncu sunkovito spusti v močvirje čez gležnje.

Odčofotam z nabranim padalom do LCja in mi nič ni jasno, saj tukaj na tleh res ni nobenega vetra.

Danes napovedan orkanski JZ čez SLO. Pa zjutraj je še malo slabša vremenska napoved , kot včeraj (večja oblačnost in možnost dežja). Se je pa že včeraj najavil Čerčkov Andrej, da bi prišel danes na oglede Kižlovke. Sva dogovorjena, da se slišiva okoli 9h, vendar grem že nekaj čez 8h proti Kižlovki, saj že rahlo kaplja (pa da vidim, kako bo z vetrom tam).

Ko zapeljem v potok, z neba nobene kapljice več, v dolini pa tudi nobenega vetra, čeprav nizki oblaki ekspresno drvijo od JZ. Zadegam si Rooka2 čez rame, ko zazvoni telefon in sporoči Andrej, da je na začetku potoka: tudi on ni mogel čakati in je kar prišel… Zbašem padalo nazaj v LCja in ven po njega. Pa še enkrat po potoku in kolovozu na izhodišče.

Med potjo čez močvirje na griček mu predstavim “rehabilitacijski center Kižlovka”. Zgoraj pa sem kar malo razočaran, saj se hladen zrak konstantno zliva po griču dol in bo tole danes kar težka. Postaviva. Andrej ima, kot gost, seveda prednost, zato pu pomagam razgrniti padalo delno kar čez mojega.

Kar čakava, da od zadaj končno le rata skoraj nula in Andrej potegne. Vendar mu padalo sploh noče gor. Še enkrat mu ga postavim in potem čakava,… čakava na nulo, ki je ni.

Andrej se naveliča čakanja, se preda in začne pospravljati. Sam pa se vpnem. Skoraj že pospravi, ko le začutim malo manj hladu v tilnik. Potegnem, zlaufam “kot nor”, pa komaj speljem na robu (je spet dahnilo od zadaj, je kasneje povedal Andrej). Vendar me nad dolino lepo drži, da se z rahlim vetrom od zadaj zapeljem do LCja na kolovozu.

Stlačim padalo v LCja in pod grič po Andreja, da ne gazi še enkrat čez močvirje. Žal je zadel enega bolj neugodnih dni…

Danes napovedan lep dan, z eno samo napako: ogromno JZ. Erzo zjutraj še razmišlja o Brestovici, ampak ga Kraševci prizemljijo z dejstvom, da bo tudi tam res močno…

Zatorej brez panike v Kižlovko, kjer mislim, da (še) ne bo močno. Sonček greje dolino, vendar močvirja še ne izsuši, saj z okoliških gričev potočki še vedno zalivajo travnike/močvirje spodaj. Tako stoično čofotam, kot pač zadnje dni, le da mi je že pošteno vroče, ko se pomikam gor proti startu.

Ker je veterčka po griču gor dovolj, le malo razprem Rooka2 in ga na vetru naravnam v zidek, da se še lepo presuši. Ko pa pihne močneje, ga hrbtno dvignem in v miru pregledam vse štrikce, če res ni kje kakšnega vozla. Padalo lepo stoji, zato se obrnem in stopim v zrak. Kar drži in celo malo dvigne do srede doline, potem pa v kontra JZ skoraj po liftu na tla pred LCja.

Današnji dopoldan je napovedan kot lep, zato počakam, da sonce raztopi jutranje meglice in malo posuši travo. Nad inverzijo je močnejši S, pa ves dan naj bi nekaj mešalo…

Ko zapeljem v dolinico, me domačin spodbudno seznani, da voda upada. In res je pol nižja kot včeraj, čeprav še visoka. Ampak močvirje je enako, ko čofotam proti startu.

Razgrnem nabranega Rooka2. Piha malo z leve, malo gor, precej spreminjajoče. Potegnem, pa mi padalo kar obrača v levo in ko speljem, me še vedno čudno vleče v levo (premalo časa, da bi videl, če je kakšen štrikec zapleten, ušesa pa ne vidim), zato zapeljem nad dolinico v levo in pristanem proti vetru.

Ker je tole bilo res kratko in ker v tej mokroti spodaj ne bi preverjal padala, samo naberem in v toploti in 100% vlagi še enkrat gor.

Postavim, preverim štrikce in ne najdem nič čudnega. Počakam, da spet lepo pihne gor (premalo za hrbtni start), potegnem, speljem še pred robom, pa me potem zelo spušča in malo nad tlemi spet rahlo dvigne in nese tik nad tlemi z vetrom v hrbet v najbolj močvirnat del travnika

Človek si vedno reče, da višja voda v Kižlovko pa ne more biti. Ampak je danes deževalo na polno vso noč in še dopoldne. Sedaj je neka luknja, ko malo manj dežuje, čeprav radarska ne kaže tega in ko sem na začetku kolovoza, ki je ves zalit do roba in voda dere, se kar malo ustavim. Pa stojijo trije mladci na mostičku in se mi režijo: “No, gospod, a misite da bo šlo naprej?” Jasno, samo na gas prtisnem… in gre naprej. Pa ja, saj to je LC.

Danes teče potok celo po kolovozu, ko pripelješ iz struge na travnik. Travnik pa je jezerce, kar se vidi tudi ob tej visoki travi. Zadegam si Rook2 čim više čez ramo in odčofotam. Po treh korakih me zalije čez gležnje, tako da me potem prav nič več ne moti, ko hodim po lokalnem potočku/kolovozu gor ob pobočju.

Na vrhu se hitro naštimam, saj se kapljanje spet ojačuje. Vetra nobenega. Potegnem naprej, speljem in se zapeljem v dolinico. Ob pristanku mi pljuskne okoli nog, vendar je trava že tako visoka, da se padalo ne zloži v vodo.

Janez Kocjan – JanKo. : a maš ti “waterpruf” padalo!? ;)) [19.5.2021 15:48] Zoran Gaborovič : Ne, več jih imam v avtu, da se sušijo in potem izberem najbolj suhega  [19.5.2021 15:50]

Previdno naberem padalo, pa je vseeno mokro, ko ga tlačim v LCja.

Nazaj ven peljem že bolj suvereno (voda medtem ni narasla). Šele doma pa se spomnim, da bi lahko današnji vodostaj fotografsko zabeležil; pa saj bo najbrž jutri še višji…