Nedelja je in spet sem lahko malo kasnejši, da sonce že posuši teren.

Danes grem za spremembo spet desno mimo preže naokoli in se ustavim kar na “novi” lokaciji. Piha rahlo gor, zato postavim in počakam na vetrič, da potegnem.

Pa moram kar laufati in še dvakrat poteči, da pred prelomom le speljem (očitno sem že iz rutine na tem položnem delu), zavijem ostro desno in se zapeljem dokler gre.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) z nove lokacije

Nabrano padalo je spet rahlo mokro.

Potem se začnemo dogovarjati za resno letenje in glede na močan V je na koncu v igri Zavrh. Z Ukijem se dogovoriva za ob 13h v Borovnici.

Ker so spet zastoji na J in Z AC proti Vrhniki, se odločim za pot čez Barje. Ko pa po obvozu spet pridem na cesto Črna vas – Podpeč (cesta čez IG je itak popolnoma zaprta že nekaj časa), naletim tik pred Podpečjo na blokado ceste (cca 5 m3 nasutih čez cesto…). Nazaj in počez do Jezera, kjer je tudi polovična zapora. Ko se prebijem v Podpeč, pa grem pogledati zaporo s te strani, vendar ni nobenega novega znaka o novi situaciji, razen dosedanje o popolni zapori v Črni vasi…).

Brez komentarja….

Končno pridem v Borovnico, kjer se zberemo Dušan, Uki, Gabor in jaz. Uki nas zapelje gor in potem peš na start (da ne omenjam, da spet sam nosim robo…).

Na startu pošteno piha. Čez nekaj časa se nam pridružita še Bero in Koritnikov Slavc. Suša večkrat po telefonu preverja odletno situacijo. Razen kratkotrajnih prekinitev je veter premočan za vse, razen za Ukija, ki se po kakšni uri sončenja pripravi in atraktivno odleti. Dokler mu GPS še dela, ugotovi, da gre proti vetru le 10 (z njegovim Kingom), v nebo pa tudi več kot 6, kar nas obvesti po postaji (dokler mu še dela). Ocenjujemo, da je blizu 2000 pod bazo, ko se odpelje naprej in pod “kumulostrado” odpelje v bolj ali manj ravni črti k Jerryju na pečena bedrca.

Ukijevo vnebovzetje

Jože Iskra : Smo šli peš do vrha Pekla in po vrhu čez Zavrh nazaj, pa smo te videli. [5.9.2021 16:20] Breščak Dušan : Cigani letijo v nebo 👏👍🤗 [5.9.2021 18:51]

Ostali se še sončimo in upamo na umiritev, ki pa ne pride. Zato si na pod večer naložimo robo in odpešačimo nazaj v vas, da rešimo Ukijev avto (tudi v to smer sam nesem 🙂 )

Včeraj se je oglasil Kremžarjev Luka, da bi se “en dan” (mogoče danes) oglasili v Kižlovki z otroci, da si malo ogledajo ta štart in tudi malo povadijo tandemiranje otrok…

Zato sem danes malo kasnejši (no, v resnici sem malo dlje poležal zjutraj…), da sonček pripravi teren in preverim situacijo.

Trava še rosna, ko hodim po stari poti gor na staro lokacijo. Postavim, piha idealno (rahlo gor), ko potegnem in me takoj vzame. In potem drži, drži, po maslu čez kolovoz. Ker pa je ta del še v senci, seveda padalo omahne v mokroto.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Hitro ga zbešem v LCja.

In pokličem Luka, da poročam o idealni situaciji. Luka odgovori s poročilom o kaosu v otroškem sektorju, ki danes ne obeta nikakršnih športnih aktivnosti. Malo še nabijam o toplem sončku in travcah in idealnem vetrčku, pa se ga kar ne prime, saj mulca v ozadju povsem obvladujeta situacijo. Potem pa v ozadju prevzame komando v roke Mateja in Luka potrdi, da bodo čez pol ure tukaj (kar se mi zdi povsem neuresničljivo glede na to dogajanje v ozadju).

Namestim se za čakanje (in usklajujem za morebitno popoldansko zaresno letenje), ko čez pol ure pokliče Mateja, da so že zavili z obvoznice in rabi nadaljnja navodila. Komaj uspem ven iz doline, da jih pričakam na bližnjem šodr parkingu, kjer preložijo robo v LCja in nazaj v dolino.

In sedaj najlepši del današnjega dneva. Nismo se videli že celo večnost in ob veselju snidenja čenčanje kar takoj steče. Ustavim na kolovozu pred koruzo v senčki, Mateja in Luka začneta pripravljati opremo, Lovro in Lenart “pomagata”. In komaj si uspemo kaj povedati, ko smo že zgoraj na startu (ko sicer hodim gor, bi se očitno moral pogovarjati sam s sabo, pa bi mi hitreje minila ta potka na start 🙂 ).

Vsak postavlja svoje lahko padalo, potem pa že Luka usklajuje novi otroški tandemski sedež z realnostjo njegove uporabe pri Lovru. Sprva piha lepo gor, ko pa sta bolj ali manj pripravljena, pa začne seveda mešati (ura je že taka, da sonce in termika delata na polno…). Mateja nekajkrat poskusno dvigne, nekajkrat bi tudi zares, malo postavljajo v zidek, malo jim feclja lahki padali veter z ene ali druge strani, skratka vse je, kot mora biti (kasneje mi Mateja prizna, da prvič po štirih letih spet dviguje padalo…).

Lenart je pridno pri meni, ki sem današnji sekundant. Poskušam po svojih močeh čim več asistirati pri padalih. Potem prvi odleti Luka z Lovrom daleč na pokošeni del, kjer lepo pristane z vetrom v hrbet. Ko prideta nazaj gor in Luka prevzame v obdelavo Lenarta, odleti tudi Mateja.

Veter vse bolj meša po smeri in tudi občasni sunki so taki, da kar zašumi naokoli. Luka odpelje drugi tandem z Lenartom in potem spodaj v dolinici začenjajo dajati vtis, kot da so zaključili. Pa le spet pridejo gor, da Mateja odleti še drugič. Lovro pa je hotel še enkrat leteti, tako da tudi Luka na koncu odpelje še dva tandema, kar pa vzame kar nekaj časa, saj je veter vedno bolj zmešan in je treba kar čakati na pravi trenutek (dokler hodijo gor in se pripravljajo, piha idealno gor, ko so naštimani, pa ful s strani ali od zadaj…).

Na zaključku sam odpešačim dol. Mulca še dodatno utrujena, mi pa vsi ful veseli za uspešno akcijo. Tako zelo, da potem še 2 uri nadaljujemo druženje s čenčanjem in prehranjevanjem pri Kovaču v Sostrem…

Danes sem pa spet zgoden, da lovim čas pred primarno terapijo. In čeprav je kristalno jasno jutro, sonček še ni posvetil v dolino. Zato imam takoj premočene čevlje, ko hodim gor od leve, v lahnem hladnem vetru, ki se zliva po pobočju dol.

Na vrhu grička postavim v roso in čakam, da bi nehalo pihati, ali pa se vsaj malo z umirilo. Medtem sonce osvetli nastajajočo njivo nekaj m za mano in ožarjenost se mi počasi približuje od zadaj. Ves čas hladno piha 45st. z leve od zadaj.

Ker ni sprememb, v enem trenutku potegnem na vso moč in gre Rook 2 gor, malo ga nese v desno, ampak sem pod njim in še pred prelomom speljem. In potem me veter v hrbet odnese do kolovoza in obstanem še malo čez s padalom, ki se podre v jutranjo mokroto.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Spet takoj na sušenje v LCja.

Po terapiji se pol dneva usklajujem (z drugimi in sam s seboj), kam bi šel zares leteti in na koncu pristanem na biciklu…

Tudi danes sem bolj pozen. Za razliko od včeraj pa šajba že od navsezgodaj (inverzija pa še hujša kot včeraj ?!) in ko pridem v Kižlovko, vse v soncu. Vetra nobenega in ker mi vse deluje že dokaj suho, pa ker grem na prvotni start (po prvotni poti z leve), vzamem (po res dolgem času) tudi prvotno padalo – staro coto Rooka.

Na vrhu grička postavim in počakam da termika lepo dahne gor. Potegnem in cota gre s težavo in počasi gor (kot da je utrujena od dolgega poležavanja). Speljem lepo še pred prelomom, potem pa počasi in guncajoče do kolovoza.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook L) s stare lokacije

Za zaresno letenje smo se kar usklajevali kam. Na koncu se z Bertom ob 14h pripeljem do Bal pod Grmado, kjer počakava še Mega in Jeana. Modrujemo kam, z daljnogledom opazujemo mlahavo vrečo gor na startu (spodaj piha S s strani) in se na koncu odpeljemo proti Slivnici, kjer je bil že nekaj časa J in celo JZ.

Pa že v Rakeku obrnemo, saj spet na Slivnici potegne močnejši JV. Od Bal takoj gor na start. Pa ni nikjer napovedanega JV, ampak piha pretežno S, ki ves čas meša po štartu, tako da si pripovedujemo zgodbe in se sončimo.

Na koncu je Jean izkoristil sekundo, ko je pihalo gor in se odpeljal na pristanek.

Čeprav si lahko danes privoščim malo kasnejši odhod, pa megla vseeno še vztraja, ko vozim po potoku v Kižlovko. Ko pa ustavim kar na kolovozu pred koruzo, se prvi sončni žarki prebijejo skozi mokroto in hlad megle.

Danes grem kar naravnost gor od spredaj, saj je ob koruzi pokošeno, naokoli po desni mimo preže pa je bistveno dlje, saj grem postavljati na prvotni stari start, ki je le nekaj m pod spodnjo brazdo novonastajajoče njive, konfiguracija terena pa je tukaj boljša, kot zgoraj.

Ker moram opraviti nujen telefon, se medtem megla raztopi v celoti, sonce že suši pobočje, pa še rahlo gor začne pihati. Postavim do konca, potegnem, ko malo bolj dahne gor in sem v luftu. In se po sončnem putru zapeljem do kolovoza.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Robo v LCja in preverjanje pogojev in usklajevanje za današnje zaresno letenje.