Inverzija tik nad tlemi LJU kotline (na cca 400m), višje gori pa močan JZ.

Ni pa megle v KIžlovki, kjer je pa vse sluzasto (nad 0) in blatno … in brez vetra.

No, hladen zrak se mi zliva za vrat, ko postavljam, ampak tudi malo gor po bregu dahne kdaj pa kdaj. Počakam na tak trenutek, potegnem in lepo speljem in se visoko zapeljem nad dolino, da v bolj občutenem kontra vetrčku pristanem pri kolovozu.

Kljub previdnemu postavljanju in nabiranju, pa je padalo vseeno rahlo mokro…

Tudi drugi dan v letu je enako meglen (z inverzijo malo više, na 1200).

Ko pridem v Kižlovko, ni sončka (je pa malo bolj svetlo, kot v LJU).

Po slani hodim gor in tudi postavljam. Megle je toliko, da LCja ne vidim. Vetra nič.

Potegnem naprej in lepo speljem in se zapeljem mimo LCja do kolovoza.

Danes pa že zgodaj skliče zbor Vidičev Dragan za Kovk – ob 10.30 na Vrhniki, medtem ko se Erzo ne odziva na akcijo – nit ne piše, nit se javlja (no, vsaj meni ne…).

Spet se A grupa zbere ob tej uri: Dragan, Stojan, Milan, Dušan in Potrebuješev Andrej. Z dvemi avti se odpeljejo, da rešijo logistiko (kot se izkaže kasneje, tudi za nas). Z Jasno in Klemnom pa se dobimo ob 11h, ko se nenapovedano pojavi še mladi Bergantov Primož, ki se nekako ni uskladil z Bertom in Koritnikovim Slavcem, ki sta se sama brez njega kar odpeljala mimo Vrhnike. Tako prisede k nam trem in Jasna nas odpelje od zadaj na Kovk.

Lepo sončno in toplo z gosto meglo po dolini proti Gorici (in tudi morje je skrito pod meglo…). Inverzija je močno vidna nekje na višini Plaza. Množica padalcev z medsebojnimi novoletnimi voščili taktizira na startu, pa tudi precej zmajarjev. Naši iz grupe A še vsi v modrovanjih. Vetra malo, na momente pride kakšen močnejši krajši sunek. Gracarjev Jože pridno dokumentira dogajanje na startu

Malo še mi iz grupe B pomodrujemo, potem pa se počasi pripravimo (čeprav je vsa ta množica pred nami, sta doslej menda startala le 2, ki sta hitro scurila). Ker se mi zdi, da bolje ne bo, potegnem kot prvi v vsej tej množici čakajočih in pripravljajočih.

Tesno desno ob grebenu. Na mehurčkih prijaham do Podrte v občutenem Z, tu malo poskušam nabrati, pa ni pravega uspeha (čeprav pričakujem, da bo Z v tem kotlu nekaj dal), zato na mehurčkih rinem naprej proti Hublju. Na zadnjih skalah pred Hubljem sem že precej pod grebenom, Z pa mi ne pomaga, zato obrnem in po mehurčkih nazaj (jih je pa vedno manj, bolj kot tonem v inverzijo) in ven do AC in k Anji.

Medtem tudi drugi počasi startujejo in se med mojim pospravljanjem bolj ali manj hitro pridružujejo naraščajoči množici na pristanku…

Dragan Vidic : Inverzno, sami balončki, vetra pa malo premalo. Vsaj sončen je bil prvi skok v novo leto!

Stojan s svojim avtom reši logistiko za Jasno, Dušana, Gracarja in Berta, medtem ko ostali čakamo pri Anji. Potem Berto prevzame Bergantovega Primoža, da gremo mi trije reševati Pojetovega Jožeta v Lokavec, kamor se je odpeljal na družaben obisk.

Jože Poje : Danes bi bil še Blegoš boljši, če le ne bi tako pihalo…🤨 [2.1.2022 14:06]

In ga čez Ajdovščino zapeljemo gor po avto. Med vožnjo proti domu ugotavljamo, da je bil Erzo opažen v zraku in na LIveTracku, na OLC pa ga ni. Končno ga le prikličemo na telefon in tudi let se zvečer pojavi…

Na toplem soncu smo pa le bili.

Prvi dan novega leta 2022 in spet megla kot konec 2021. Je pa danes taka inverzija (do 1000 za 17st.C v plus), kot je redko vidiš.

Ko se spravljam v LCja, ga “komaj najdem” v megli do podna. Ko se peljem proti Sostremu, pa se belina že blešči. In ko zapeljem v Kižlovko sonce in modro nebo (resda samo lokalno, po pobočjih naokoli se še vlačijo megle). Ko ustavim na kolovozu, je še vse trdo (-2 C), zadnji del poti gor pa že vse odtajano od sončka.

Postavim Rook 2 v mokroto trave. Zrak diha z leve, kažejo meglice, ki se dvigujejo s trav. Malo čakam, ker pa ni sprememb, potegnem naprej, lepo speljem in se visoko nad dolino zapeljem mimo LCja do kolovoza.

Na srečo nabiranje padala ne zmoči dodatno, saj je po tleh še vedno mraz in torej voda še v trdnem stanju (slana). Na poti nazaj proti LJU sem v Sostrem že spet v megli…

Zdaj pa s terapije na zaresno letenje, saj je povsod izven LJU že prekrasno sonce (SZ, SV vetra pa ne kaj preveč..). Erzo sprva odpove akcijo, potem pa na hitro skliče zbor za Koreno. Preveč me tja ne vleče (pa še časovno mi ne znese), saj sprva razmišljam o Planini (ko je bil še lep JV na Slivnici), ko pa obrne Slivnica na J, pa hočem samo še tja.

Se zapeljem proti Vrhniki in tam počakam Jasno in Klemna, da prideta s Korena (letela sta le Erzo in Klemen).

Medtem ko čakam, sta Dule in Mojca že na poti na Slivnico. Jasna in Klemen se naložita v LCja in gasa proti Cerknici, kjer se na Pumpi dobimo z mojo hčerko in vnukinjo, ki sta šli v tiste kraje na izlet. Vnukinja bi rada enkrat videla dedija, kako on to skače s padalom in danes je to odlična kombinacija, da tako rešimo še logistiko… Stlačita se v LCja med Klemna in padala in čez Grahovo gor.

Na vrhu in potem na startu množice sprehajalcev, ki se sončijo na travi (tukaj je skoraj 20 C). Hčera je na parkingu deležna osnovnega tečaja vožnje LCja, medtem ko Jasna in Klemen odideta na start.

Mojca je ravnokar odletela in pristane blizu Pumpe.

Dule se sonči na startu in se loti prinešene radenske (ki jo je telefonsko naročil, ko smo se čakali na Pumpi), mi pa že postavljamo (jaz iz LCja samo prinesem rinfuzo še rahlo vlažnega Rook2, v tangice sem se zbasal že pri LCju).

Klemen odleti in zavijuga sem in tja pred startom. Čeprav je veter šibek, najprej postavim zidek (Jasna mi sekundira). Potem pa hrbtni dvig (piha nekoliko z V), obrat in “poskočno”, brez spotikanja v luft.

Najprej desno pod kočo (le malo nekaj popiska), pa levo nazaj pod start (za vogalom proti V se samo vdre) in potem vzdolž grebena proti Cerknici. Klemen na koncu pobočja zavije levo in pristane na travnikih za Pumpo.

Sam vlečem čez Peščenk še naprej nad Sinjo gorico, kjer zavijem v levo in pristanem pri kozolcih.

Jasna pripelje nad mene, zaokroži in se pridruži Klemnu na travnikih V od Pumpe.

Samo naberem padalo in do Pumpe, kamor kmalu pripelje hčera LCja. Napokam robo, ko pride Jasna po pijačo in jedačo na Pumpo. Zapeljeva se k ostalim, kjer je malo prej pristal tudi Dule.

In si naredimo piknik na sončku, ki pa ga hitro zmanjka za Javorniki (sončka namreč, piknik pa še kar traja…). Še malo druženja (da še Mojca in Dule dobita svoj avto z vrha – tudi onadva izkoristita žlahto…) v naraščajočem hladu, potem pa proti Vrhniki.

Super začetek novega leta.