Potem se kmalu začnem dogovarjati za resno letenje (v igri vidim predvsem Zavrh), pa ni pravega interesa (češ da bo kmalu izbruhnil SV na polno in še malo počakajmo…).

Ko se končno dogovorimo za akcijo, je ura praktično že 15h. Jutranji prekrasen dan z lepimi in hitrimi bazicami se je prelevil v skoraj popolno pokritost z mestoma temnimi gmotami (kar z žalostjo opazujem med vožnjo in sem že skoraj na tem, da obrnem).

Gaborja poberem na Šodru ob 15.20 (dopoldanski večkilometerski zastoji so se do sedaj že razblinili); Milana ob 15.40 dočakava pri Škorpijonu. Potem pa na prašni cesti pristanka, pod temino nad Zavrhom, modrujemo kakšno uro, ali je vetra premalo, ali preveč, ali ima smisel gor ali ne…Gabor strogo navija za gor, mene je že vse minilo (Pojetov Jože – s pristanka pri Erzovi domačiji – po jadranju s Planine poroča o razrukanem ozračju, na Vrhniki je vetra 25km/h, na Zavrhu 5-7/8-10 s sunkovitimi spremembami, tu spodaj pa klobasa visi ob drogu).

Ko veter na Zavrhu v sunkih končno pade pod 6, pa je tudi Milče za akcijo … in na Zavrh in na start in takoj začnemo postavljati. Ob našem prihodu je le malo vetra, vendar oblaki zgoraj razpadajo, občasno posije sonček, veter pa začne spet jačati.

Milan in Gabor mi pomagata nameščati padalo, ko v prvih treh poskusih ne uspem odleteti (zdi se mi, kot da je padalo nekje zataknjeno, ob dvigih je vetra premalo, Milan krivi stranski veter, kasneje na pristanku pa najdem pretrgan plašč štrikca, ki se še drži skupaj v jedru…).

Ko v četrto lepo odletim, me sprva samo lifta v vožnji ven. Bolj zunaj okoli Trebelnika v višini grebena in do Javorča. Obrnem in nazaj sprva nižje in potem v dviganju proti startu, kjer vidim Gabora lepo nad grebenom in Milana dokaj nizkega, ko ob poznem startu (po mojem odletu je veter močno pojačal in je kar trajalo, da je odletel Gabor in še kar nekaj za njim tudi Milan) res nizek leti okoli Trebelnika (v bistvu ga že odpišem).

Obrnem in nazaj v smeri Vrhnike, sedaj nekaj nižji. Milana nizkega kar drži ob pobočju, Gabor obrne visok nad Javorčem. Sam obrnem v drugo pod vrhom Javorča in poskušam še kaj pobrati, pa ni več lepega dviganja, kot prvič, vendar ob pobočju kar drži vse do Trebelnika. V zraku vidim tudi Jožeta, ki se vrača od Bistre še nižji kot jaz in je že v pristajalni fazi pri Petrolu.

V prvem trenutku hočem s svojo višino zadnjo stranico raztegniti dokler bo šlo – in šlo bi gotovo do Zabočeva – potem pa se le zadržim (kako pa bo z logistiko, če bosta Milan in Gabor potegnila proti Verdu, Jože pa ima tudi avto zgoraj…) in obrnem nazaj v veter in po polžje na uradni pristanek.

No, sem pa vsaj uro naklepal…

Med mojim pospravljanjem Milan javi, da je scuril na poti nazaj od Bistre.

Jože po telefonu razodene, da sploh ni imel več avta zgoraj, ker je pri gasilcih našel voznika, ki mu ga je spravil do Petrola… Gabor pa se javi z Verda, blizu svojega avta…

Andrej Erznožnik : Sm te vidu [11.6.2022 18:43] Jože Poje : Jaz tudi! [11.6.2022 18:52]

Ko pospravim, Milan že pripešači do Škorpijona in z njegovim avtom v zahajajočem soncu gor na Zavrh in peš (brez opreme) na start po LCja (kjer pa še okoli 19.30h piha prav lepo laminarno 4/6 po griču gor)…

Danes podobno grdo vreme, kot včeraj. Zjutraj dežja ni, ceste delno suhe, pa dosti več SV kot včeraj, kar pa pri tleh ni vidno, saj je tik nad tlemi po jutranji izmerjeni sondaži rahla inverzija.

V Kižlovki totalen vlažen mir (deluje pa, kot da se bo iz temnih oblakov ravnokar ulilo). Na poti gor oberem vso mokroto džungle, na Novem postojim le toliko, da vidim, da je še vse pošteno mokro in se prestavim na Staro lokacijo.

Vpnem se hrbtno, počakam, da čutim hlad na tilniku in po lepem dvigu po obratu takoj speljem. Spet v putrastem glajdu do kolovza.

Za danes se napoveduje celodnevni dež. Seveda ne morem spati in se že “zgodaj” (seveda se ta “zgodaj” ne more primerjati z Erzovo misijo, ki jo skliče za ob 4.30 na Šodru za Zavrh…) odpravim v Kižlovko, saj so ceste (še) suhe in goste oblake za trenutek celo prestrelijo sončni žarki (pa še radarska kaže luknjo čez vso osrednjo SLO).

Je pa rose in vlage toliko, kot da bi celo noč deževalo, ko se prebijam na Novo lokacijo. Samo za trenutek se tu ustavim (popolno brezveterje diha hlad rahlo gor) in podaljšam na Staro (kjer je garantirano manj mokrote, saj je nove trave šele za nekaj cm).

Previdno postavim, se vpnem hrbtno in ob pravem trendu hladnega zraka v vrat potegnem. Idealno dvignem padalo, po obratu me vzame že po dveh korakih in potem v masleno mirnem glajdu lepo visoko zapeljem prav na kolovoz, kjer stopim na tla.

Seveda pa se je padalo zložilo v visoko travo in je na koncu kar mokro, ko ga naberem v rožo (in raje kar takoj odnesem v LCja, da se ne vlaži še naprej ob čakanju na moj prihod z LCjem).

Ker je zvečer in ponoči kar močno deževalo, zjutraj odlašam, predno se odpravim v Kižlovko. Končno veter (SV, ki bo popoldne obračal na JV), ki mu daje pogon še odlična sondaža le delno posuši ceste, čeprav je nebo še vso zabasano z oblaki.

In tudi trava je še vedno mokra, ko grem ob občasnih močnih sunkih vetra po desni na Novo lokacijo. Tam malo postojim, pa so sunki vetra močni po dolini gor, pa še zelo s strani (že skoraj dol po bregu) potegnejo, zato se raje prestavim na Staro lokacijo.

Tu pa občasno pošteno butne gor po pobočju. Postavim in se hrbtno vpnem in ob naslednjem sunku hrbtno dvignem le z dvema vrvicama, zadržim padalo nad sabo in me po obratu vzame s tal. Na prelomu me spusti, potem pa me naslednji sunek butne gor in spet močno spusti, da tik nad tlemi le priglajdam skozi travo proti kolovozu.

Postopoma se oblačnost topi in Erzo skliče ob 14h zbor pri ŠPH. Že nekoliko prej (danes namreč ni bilo nobenih zastojev na AC (!?) ) sem tam in postopoma prikapljajo še ostali: Potrebuješev Andrej (v kombi katerega spet začnemo tlačiti robo), Sušev Primož in še Milan pripelje Erza. Končno pride še Pojetov Jože, da se lahko transportiramo gor.

Vetra ni veliko, piha pa tudi gor (JV), čeprav vmeš še kar potegne z leve okoli pobočja (kot JZ), ko smo hrbtno vpeti. Prvi potegne Milan, ki ga tlači dol in vleče v levo, preden se zares odlepi, pa Primož, potem sem pa že jaz (ki končno po dolgem času na tem položnem startu lepo odletim). Za mano še ostali.

Kar dobro me drži, tako da rinem ob pobočju na levo za Milanom in Primožem, ki že vrtita na zadnji buli. Jaz sem prenizek, vendar tudi nazaj ob pobočju držim višino, da pri naslednjem obratu začnem zgubljati in se z občasnimi vmesnimi dviganji odpeljem k ŠPH.

Nekaj za mano je na tleh Milan.

In potem še Andrej.

In še Jože.

Ker se vremenska situacija vidno boljša in je vse več sonca in lepših baz, Milan predlaga, da gremo takoj še enkrat, medtem ko Primož izginja v višavah, Erzo pa se je odpeljal daleč ven v smeri Žažarja. Kar rinfuzo se zbašemo v LCja in gor.

Hitro smo spet na startu, kjer piha idealno po pobočju gor. Erzo je pristal in ga zanima, kaj se dogaja…

Takoj postavimo in v luft (kljub temu odletim zadnji).

Zdaj me ne drži tako lepo kot prej, zato le nekaj vjuganja sem in tja in proti ŠPH.

Milan pristane kmalu pri meni.

Jože in Andrej pa vrtita nad Horjulom in pristaneta na travnikih pri vrtcu.

Milan razmišlja še o enem letu, medtem, ko imam sam zadosti (in se javim za šoferja – pa itak moram gor po LCja), čeprav je vedno bolj modro nebo, lepe bazice in še nekaj več vetra. Primož še vedno kruza po višavah. Ko Milan zve, da je Erzo medtem že organiziral prevoz in pobral še Jožeta in Andreja pri vrtcu (kjer Jože v naglici celo pusti ves svoj inštrumentarij…) in so že na poti gor, sva takoj v njegovem avtu in s polnim gasom gor.

Ravno še ujameva Andreja pri tretjem startu, Erzo, in Jože pa že jadrata. Počakam, da še Milan tretjič odleti in se odpeljem dol.

Na poti srečam avto z Mojco in Duletom. Na glavni cesti poberem Jožeta, ki je pristal pri vrtcu. Milan in Andrej pa že pospravljata pri ŠPH, ko se pripeljeva tja.

Pristane tudi Primož, medtem ko Jože čaka, da potegne Milana in Andreja gor po oba avta. Jaz pa se zapeljem z LCjem do vrtca, kjer je pristal Erzo.

Ko ga dostavim nazaj do ŠPH, pa je na tleh tudi Mojca.

Ob prihodu naju obvestita, da je vmes prišel nezadovoljni lastnik pristajalnega travnika in zahteval, da do nadaljnjega pristajamo drugje, tam, kjer je pokošeno…