Ker je zvečer in ponoči kar močno deževalo, zjutraj odlašam, predno se odpravim v Kižlovko. Končno veter (SV, ki bo popoldne obračal na JV), ki mu daje pogon še odlična sondaža le delno posuši ceste, čeprav je nebo še vso zabasano z oblaki.

In tudi trava je še vedno mokra, ko grem ob občasnih močnih sunkih vetra po desni na Novo lokacijo. Tam malo postojim, pa so sunki vetra močni po dolini gor, pa še zelo s strani (že skoraj dol po bregu) potegnejo, zato se raje prestavim na Staro lokacijo.

Tu pa občasno pošteno butne gor po pobočju. Postavim in se hrbtno vpnem in ob naslednjem sunku hrbtno dvignem le z dvema vrvicama, zadržim padalo nad sabo in me po obratu vzame s tal. Na prelomu me spusti, potem pa me naslednji sunek butne gor in spet močno spusti, da tik nad tlemi le priglajdam skozi travo proti kolovozu.