Čez dan se bo baje poslabšalo z večernimi in nočnimi plohami in nevihtami. Inverzna kljukica na 500 z generalnim JV. Približno ob istem času, kot včeraj se odpeljem v KIžlovko.

V dolinici še sonce in mirno in majhna pokošena flika na začetku kolovoza na desni strani (da se vsaj začetni džungli izognem).

Na Novi lokaciji občasno vetrič gor. Postavim in čakam, da spet pihne. Lepo dvignem hrbtno padalo nad glavo, po obratu me vzame po 3 korakih, pa spusti na tla in laufam do preloma, kjer prekinem, ker ne čutim, da bi me padalo držalo.

Ko spet postavljam, že vse teče z mene. Še enkrat potegnem, ko pihne gor in sedaj me vzame lepo še pred prelomom in nizko desno ob pobočju, da me na koncu tik nad tlemi (travo) kar drži in drži in odloži malo pred kolovozom.

Naberem Rook2 v travo in po LCja na drugi konec koruzne njive. Na poti nazaj pa pride po kolovozu stara znanka, prijazna domačinka iz začetka doline (s katero se že kar nekaj časa nisva srečala) in se prav lepo zapleteva v pogovor.

Dokler ne prihrumi po kolovozu star džip in se sogovornica na hitro poslovi. Sprva mislim, da so kakšni lokalni lovci, pa iz džipa izstopita dva mladeniča in sprašujeta, če sem jaz tisti Zoran, ki tu skače !? Izkaže se, da sta oba Deluxova skydiving kolega, ki sta se lotila tudi jadralnega padala in iščeta teren za trening. Razložim jima lastniško strukturo doline z režimom letenja in lokalnimi NOTAMi, pa se izkaže, da poznata vse lastnike, saj sta doma iz bližnje okolice (Sostro ?). Pravita, da sta danes na prvih ogledih in da bosta poskrbela, da se bodo po pogovorih z lastniki vsi NOTAMi odpravili (k čemur ju sploh ne spodbujam, saj ne verjamem, da lahko trenutno situacijo kaj bistveno izboljšata, sam sem se ji pa že povsem prilagodil)…

No, upajmo, da se situacija ne bo poslabšala…

Še en lep sončen dan (brez napovedi ploh in neviht) s prekrasnimi bazicami posejanimi po modrem nebu že zgodaj dopoldne, ko se vozim v Kižlovko. Ampak jutranja sondaža je od podna položena gor v levo (piha SV, V z močno burjo na Primorskem) in temu primerno je vetra po LJU kotlini že zgodaj kar precej. Vevški dimi dokaj položeni, v dolinici pa konkretni sunki vetra od tu in tam.

Na Novi lokaciji postavim in se vpnem hrbtno, saj pihne občasno veter kar močno po bregu gor (od SV, S pa je pobočje zaščiteno z gozdom in ni vmes čutiti skoraj nobene sape).

Ob naslednjem sunku lepo hrbtno dvignem in po obratu me kar vzame, pa malo kasneje spusti na tla, da laufam do preloma in se (z vetrom v hrbet ?) vržem čez rob. Spusti me tik ob pobočju, ko pa že mislim, da me bo odložilo v travo na dnu, pa sunkovito malo dvigne in tik nad tlemi z močnim vetrom v hrbet odpelje do konca koruznega polja proti kolovozu.

Glede na pogoje, se za zaresno letenje usklajujemo za kasnejši Zavrh (ko naj bi se veter postopoma umiril in termika stabilizirala).

Malo pred 14.30 sem pri Škorpijonu čez Ig in Jezero (spet je AC zabasana iz J in Z smeri skoraj do Vrhnike…). Na pristanku je kar nekaj vetra, ki piha lepo od SV v pobočje. Pride še Dušan, nekaj kasneje pripelje Berto še Mega s Šodra in na koncu še Milan.

S transporterjem nas Dušan spravi gor in potem po žgočem soncu na start, kjer sprva piha še kar lepo gor (4/7 SV), ko začnemo postavljati pa vedno manj. Občasno sicer spet pihne gor, vidimo pa da n V robu migota drevje kar močno (kar je v skladu z obračanjem v bolj JV, V smeri). Ker sem prvi (ob asistenci ostalih, sploh ker so bile gurtne zavrtene in se moram vmes odpenjati in spet pripenjati) postavim z vetrčkom v zidek, po prvem neuspešnem hrbtnem dvigu (ko veter popolnoma ugasne in padalo kar uplakne nad mano) pa v drugo ujamem dovolj vetra, da odletim.

Ampak ena gurtna kokona je prevržena preko kokpita (!?), tako da me špona in komaj na silo stlačim noge v kokon (ki ostane tako na pol odprt) in predno se naštimam (še dobro, da takrat še ne vidim, da je vrvica za gas speljana skozi ročko rezerve, kar ugotovim šele na pristanku…), me V, JV veter že odnese na Trebelnik, kjer malo podrajsam na V pobočju še v kotlu in vzdržujem višino. Gurtna in kokon me šponata, ampak to ni izgovor, da se odpeljem za rob, kjer pa me brez dviganja na skoraj nulci s 50+ odnese ob pobočju naprej. Tudi naslednje pobočje ne da nič in ko se na naslednjem za Škorpijonom obrnem nazaj v veter z več kot -2 odcurim proti pristanku. Nad njim dobim še neko sunkovito dviganje na močnem vetru (ki sedaj piha iz doline ven – čisti JV), vendar le za 3 obrate, potem pa odcurim v zanosu na pristanek.

Malo za mano pristane Dušan.

Nekaj za njim še Berto.

Mega je pred startom lepo pobral v višave in se vozi visoko nad nami daleč ven nad Barje in nazaj (baje je zunaj samo zaugalo gor brez vrtenja in se je moral prav umikati iz dviganj…). Na koncu ze zapelje še nekaj mimo Verda proti Šodru.

Milče pa se po brezveternem čakanju na startu bori, kolikor lahko in prizemlji na travnike od Bistre nazaj.

Še preden sem začel pospravljati, sta Mojca in Gabor ob Duletovi podpori že odpeljana na Zavrh, spodaj pa se zbirajo Tina in Primož in Tom in Urša in zapeljejo gor.

Ko pospravimo, Berto odpelje Dušana gor po avto, jaz pa po Milana in nazaj do njegove avta.

Mojca pristane blizu Bistre.

Gabor odleti do Verda.

Tom in Primož še dolgo jadrata v višavah.

Tina in Urša pa pristaneta že dosti prej.

Spet enako kot včeraj: vročina že zjutraj, rahla inverzija spodaj ob vegasti sondaži, čez dan naj bi JZ naraščal. Ob podobni uri tudi v Kižlovko, čeprav se Jata že organizira za zgodnjo Slivnico (preden JZ prtegne…) ob zablokirani AC in predlaganih obvozih.

V miru skozi džunglo gor na Novo lokacijo. Sonce je termiko že zbudilo in tendenca je ves čas gor ob manj ali več skromne sape po griču gor.

Počakam na cikel, hrbtno potegnem in le po nekaj korakih (dosti prej, kot včeraj) sem že v zraku. Ostro desno ob pobočju kar drži in potem čez travnik točno na kolovoz.

Takoj, ko se zbašem v LCja preverim kako je s Slivnico. Vetra močnega še ni, ura je še zgodnja (10.30). Razmišljam, da bi se kar čez Rakitno izognil zastojem na AC in lobiram Milana, ki pa ga akcija v slivniški smeri ne zanima, razkrije pa dejstvo, da je AC že pretočna. Tudi nikogar drugega ne dobim za družbo v to smer, Erzo pa javlja, da je Mojca že odletela, z Duletom pa čakata na kaj vetra, ki je povsem usahnil. Potrdim udeležbo in gasa po AC dol.

Mojca se javi iz Martinjaka, da jo poberem in bo šla z mano gor za šoferja, saj Dule menda odstopa od letenja.

Potem pa se za pobiranje na domu prijavi še Škrljev Franc. Naložim ga pred blokom v Cerknici in do Martinjaka po Mojco in čez Grahovo gor.

Na startu piha idealno gor, Dule je vpet in pripravljen za start. Franc že postavlja, Erzo jadra pred nami. Mojca si premisli in gre v LCja po robo, sam začnem postavljati (srednjo robo: tangice in Rook2 ML K). Mojca je v pripravljenosti, da mi asistira, vendar na vetru sam raztegnem v zidek in ob naslednjem močnejšem vetrčku gor tudi lepo hrbtno dvignem in odletim.

Ko speljem s travnika, zagledam Erza, ki pešači izpod koče na start. Nič mi ni jasno…

Andrej Erznožnik : Veter crkne, da bi še scuru [5.6.2022 12:55]

V zraku je kar živahno; v dvigovanju zavjugam sem in tja ob pobočju pred kočo in sem že na 1100. Čutiti je kar nekaj vetra in razgibano (sploh v tangicah z ML padalom), zato se usmerim po grebenu proti Cerknici, ves čas v rahlem dviganju. Ves čas imam tudi v mislih, kdaj bo prbil ta JZ in se usmerim bolj ven v smeri Dolenje vasi. Še kar dviguje, nad Petrolom pa le začne spuščati. Malo pred pokopališčem zavijem na J (Dolenje Jezero) in v širokem loku nazaj nad pristanek. Vidim, da drevesa na tleh kar premetava in visoko žito in trava plapolajo v vse smeri. Vendar po kratkem rukerju pristanem praktično v popolen mir.

Samo naberem in na bližnji pokošen travnik v senco dreves, kjer začnem pospravljati. Malo za mano pristane Mojca in se mi pridruži.

Sredi pospravljanja pristane še Dule, ki pa je imel kar nekaj vetra v hrbet na pristanku.

Počasi nadaljujemo s pospravljanjem, saj je prej Franc obljubljal toplandanje, Erza pa je očitno tudi uspel v prvo (in je šel še enkrat v zrak), torej bosta mogoče rešila avte z vrha.

Pa se ta zamisel ne uresniči, saj Erzo čez nekaj časa pristane (baje zelo atraktivno v” mlinu na veter”) v Grahovem.

Andrej Erznožnik : Obljubljeni močan veter pride [5.6.2022 13:05]

Mi trije odpešačimo do Pumpe in na vrh. Vmes Franc javi, da je toplandal, vendar to več ne reši vse logistike, zato se zateče v kočo na pijačo.

Ko šoferji pridemo gor in se porazdelimo po avtih in poslovimo, pa mi tudi Franc sporoči, da bo kar odletel dol do doma, saj še ni premočan veter (piha sicer s sunki 10, malo prej pa so že bili čez 12 m/s in drevje razmetava naokoli…).

Odpeljem dol v Cerknico in proti LJU…