Ker imam terapijo sredi dneva, kljub lepi napovedi ne morem razmišljati o resnem letenju. Tako ostanem le pri terapevtskem na Kižlovki.

Ko lezem gor po blatu, sonček že obsije pobočje in čutiti je lahen vetrič po pobočju gor (termika že dela). V mokroto razgrnem mokroto (Rook se je že raztopil od nočne pomrznjenosti, štrikci pa so še vedno malo trdi).

Ciklično piha lepo gor in v pravem momentu potegnem, lepo me dvigne že po dveh korakih in se zapeljem v močvirje doline, ki je še v senci.

Jure: A jutri pa na Lijak..4 hours ago. Zoran Gaborovič🙂🙃🙂 3 hours ago