Današnji zadnji dan starega leta je bil namenjen snežni idili (= vsaj nekaj hoje po snegu), kot se na tak dan spodobi. Ker je na Gorenjskem manj vetra in proti KG vsaj nekaj snega, odpelje LC v tisto smer… pa še vsaj kakšen novnov bi se spodobil za zadnji dan leta.

V mislih pogledujem sicer proti Korenški Ravni (na katero me je spomnila familija Hrovat, ki je v zadnjih nekaj dnevih bila kar zapored tamkaj s smučkami gor in padali dol… 🙂 ). Potem pa me študija njihovih fotk in aktualnih posnetkov kamer v Ratečah prepriča, da se (tudi) z LCjem ne bo dalo z vožnjo prebiti gor in si izberem bolj nizek cilj.

V Dovju je še brez krpice snega (= vse južno in blatno), ko z Alenko zavijeva v hrib. Lokacijo si najprej ogledava od zgoraj in čeprav je sapica idealna, je zgornji del (nekdanjega) strmega travnika popolnoma zabasan s presušeno praprotjo in ostalim šavjem. Greva iskati boljšo lokacijo spodaj, pa na koncu prideva na isti travnik od spodaj, saj je drugje v tej okolici preveč položno, oziroma drevesa preprečujejo varen odlet.

In prideva na koncu spet na izhodiščno lokacijo, saj mi je robo lažje nesti dol po strmini, kot obratno. Skozi šavje se prebijeva dol do prve čistine, kjer v precejšnji strmini bolj vegasto razgrnem padalo med okoliške ovire. Štrikci se mestoma še vedno zatikajo v kakšen bodičast grm ali štrclje praproti. Vetrič lahno piha gor, zato bom v prvo potegnil hrbtno, da vidim, če se bo še kaj zataknilo…

Potegnem in Rook2 ML gre presentljivo lepo gor, se tudi lepo razpre, zato se kar obrnem in stopim v zrak.

In odpeljem nad dolino, čez Dovje, skoraj do Save.

Po res dolgem času spet en novnov, da sem vesel kot radio 🙂 🙂 🙂 .

Potem pa naprej v KG do Jasne in naprej (na sprehod) v Tamar, kjer ni videti nobenih lednih slapov, ki bi mi sicer zbujali spomine (pretoplo), zato pa je videti neskončne množice ljudi na poti tja in nazaj…

Hrovatova Darja opazi, da poskakujem v njihovih krajih, zato se morava po SMSjih in tel.pogovoru obvezno ustaviti pri njej Pr’Martinu, da se še na široko pogovorimo o vseh vidikih rehabilitacije, saj se vidiva prvič po najinih polomijadah…