Še en dan za na Kovk (tokrat skliče zbor Vidičev Dragan za ob 10.30). Ker mi je zaradi primarne terapije to prezgodaj, lobiran za kasnejši odhod in Mojca in Dule sta za. Ob 12h se naložita v LCja in čez Logatec od zadaj na Kovk.
Danes je vse pokrito (pa ob prihodu malo bolje, kot so situacijo kazale kamere zjutraj), vetra 4/7 in vsi so že v zraku. V temačnosti in hladu postaviva še midva z Mojco pod Duletovim nadzorom s klopce, medtem ko se predhodniki vozijo nad nami.
Mojca mi razgrne padalo, ravno ko Damjanov Igor toplanda, da si malo ohladi stlačeno glavo (jamra zaradi premajhne čelade, ki ga tišči)…
Potegnem hrbtno (s pripetim kokonom 🙂 ) in idealno startam = po obratu samo stopim v zrak (kot že dolgo ne). V desno že takoj rahlo dviguje in laminarec samo drži, da sploh ne bi bilo treba obrniti. Kljub temu zaradi varnosti z osmicami naberem nad Podrto in proti Hublju. Vmes se srečujem z našimi. Pri Hublju sva skupaj s Pojetovim Jožetom, ki je danes startal z vrha Podrte (od koder še ni veliko letov…). Tu še malo nabiram, potem pa naprej do Otliškega maja, kjer obrnem, saj se mi zdi naprej tvegano, ker ne drži več tako lepo. Nazaj se samo peljem rahlo nad grebenom do Podrte in nad start, kjer obrnem za drugo rundo.
Jožeta pa je nazaj grede tako spustilo (sigurno zaradi luknje na padalu, ki jo je pridelal ob startu na Podrti), da je moral na pristanek.
Erzo in Gracarjev Jože sta se vrtela okoli Podrte in odletela svojo pot. Tudi Mojca je medtem, ko je bila dovolj premražena, po več kot 1/2 h, odpeljala na pristanek.
Sam pa še enkrat do Hublja in za vogal do Otliškega okna, nazaj do Podrte in ven nad dolino, dokler gre. Gre pa čez moj standarden travnik daleč do ceste v Podrago.
Ko začnem pospravljati, zvem, da je Dule medtem že peljal Jožeta z LCjem gor po njegov avto, hkrati pa med potjo pobral še Milana, da gre na drugo rundo, saj je v prvo pošteno scuril.
Ostali so letenje že zaključili in so že ne poti domov.
Dule in Mojca prideta pome, da gremo nazaj v Famo na pice, čakati, da zaključi drugo rundo še Milan.