Že nekaj dni je slabo vreme z orkanskim JZ, pa plohe tu in tam. In je v skladu z dogovori včeraj bila izkopana luknja za temelj nove vremenske postaje na Grmadi. Ker itak ni za leteti, se dogovorimo vsaj za delovno akcijo, da postavimo nosilno cev kot temelj, v katerem bo stal drog s postajo.

Prvotni dogovori za dopoldansko ekipo (Mega, Jean in jaz) so se spremenili na popoldanski termin in ekipa je delno razpadla. Pokličem Mojco, če gre za asistenco, Erzo pa najde Emila in okoli 15.30 pripnemo Megovo prikolico na LC (naloženo s peskom, cementom in orodjem) in se usmerimo na Grmado.

Ko pripeljem gor, nas Emil že čaka. Dol do izkopa in akcija steče… Kot starejši, gibalno ovirani občan bolj svetim zraven in “nadziram”, medtem ko ostali trije garajo (predvsem Mega deluje prav udarniško – za podirati delovne rekorde 🙂 ).

Mojca se spomni, da je treba dokumentirati akcijo in hitro naredim nekaj fotk.

Mega nas seznani z meni doslej neznanim postopkom suhega betoniranja (pesek + cement). Luknjo zasipavamo z izkopanim materialom predvsem v zunanjem delu (bolj zasipavajo, saj edinikrat, ko poskušam malo bolj pomagati, končam v blatu na riti 😉 ), okoli temeljne nosilne cevi pa nasipavamo “suhi beton” vedno višje.

Na koncu še naložimo rušo, ki je bila posneta ob izkopu in zadeva je zaključena. Vlaga iz zemlje (in dež) pa bosta v nekaj dneh vse utrdila v temelj…