Damjan me praktično prisili v to, da pripravim za Poletovce en kao Praktični tečaj uporabe elektronskih naprav v jadralnem padalstvu. Ura ni najbolj ugodna, zato letenje bolj kot ne odmislim. Mogoče tandem, če bo Ana za. Pa se predavanje, kljub temu, da se je začelo uro prej (ob 11-ish), se zaradi vseh praktičnih demonstracij zavleče krepko čez prvo uro, tako da smo na štartu (zahvaljujoč Delux transport, ki bo danes enega tečajnika spravil v luft) cca 14.30.

Cel dan me mučijo in gonijo na šihtu, spet dežuram, in ni konec, tudi ko sva že vpeta. Odjebem vse po spisku in odrineva. Šolski štart. V zraku dobim še 2 klica, katera gladko ignoriram. Špela naju lepo posname (video) in vmes še pofotka (kako?).

Kovačeva kobila je vedno bosa, z variom imam hude težave, stalno crkuje, nekaj ga zafrkava kontakt, slabo sem zmodificiral BlueFlya. Tako da ga bolj nimam. Pobirava nizko, sicer imava lepe razglede na “Lijaško” okno in na Yugo zastavo, ampak večinoma so vsi nad nama. Poleg lokalcev srečava še ekipo KLV-jevcev, ki so se tudi odločili za Lijak.

Kljub vsemu, uživaških 45 minut!

Po pristanku na hitro zloživa in že zdrviva po drugih opravkih. Špela je tudi že dol (hvala za fotke), Deluksič pa s tečajnikom na novo rundo.

Tandemčič

Megič

Erzič

Deluksič

Erzo razpošlje zborni SMS za Zavrh (čeprav sem slišal, da so se potem premislili in šli na Gozd – boljša izbira), jaz pa upam da bom na Grmadi jadral vsaj na vetru, če bo koprena. Na postajah: Kovk 16, Slivnica 9, tako da me celo pot skrbi, ali bom sploh lahko poštartal, če bo tako močno. Potem pa končno po dobri uri napornega gazenja po snegu prideva na vrh, in so razmere manj kot šibke.

Sicer v redu za poštartat, ampak v zraku je bilo malo čudno. Ko sem zavil levo na sever, me je ustavljalo (čeprav naj bi bil V) in ko sem prišel do ovinka tudi ni bilo nekega dviganja, bolj nula. Spet pridem do štarta na isti višini in grem spet levo, ko sem zgleda imel malo boljši interval, saj sem uspel priti celo na (900!) prešvoh za vrtenje, samo na vetru. Vztrajam, dokler ne pridem v spuščanje, potem obrnem in grem samo do tal z -2 …

Vseeno, nekaj malega je pa le bilo in sem vesel, da mi ni bilo treba padala še dol nest 🙂

Spodaj še malo poklepetam z Andažem Jenkoletom, nadobudnim novim jadralcem, ki je bil pa danes raje na kajtu.

Na zadnji dan v letu se z Ano odločiva, da se greva skuhat v savno, sprobava vse kar imajo, turško, finsko – razlika je v količini vlage in temperaturi – več vlage = nižja temperatura (toplotna kapaciteta, pa to…), sicer se skuhaš.

Prenovljena, greva nazaj, pobereva še Misty in gasa na Kalič. Na poti prebijem 100.000 km na Micki. Ravno na pravi dan! 🙂

100.000 km

Iona zbašem v Wani-ja in se odpravimo pešaka gor v klanec, ki je vedno bolj strm.

Kalič proga Zajček

15 minut in 110 višinskih metrov kasneje, sva vsa zadihana, končno na vrhu. Na poti sva imela najprej veter v čelo, nato v hrbet. Gor mi pihne malo iz desne (V/SV).

V drugem poskusu speljem.

Brez variota se lepo peljem ob grebenu in opazim, da višine ne izgubljam. Nad Srno obrnem nazaj – v veter, katerega komaj prebijam. Še vedno sem bolj ali manj na isti višini, zgubil sem zgolj kakšen meter. Močno me mika, da bi podrgnil do konca, kolikor bi bilo mogoče, ampak na drugem povratku izkoristim višino in pristanem na Srni, ker me je Jelen dodobra izmučil (savna? prehud tempo?)

Jean – Kalič Jelen

Na pristanku veter še malo iz desne, ampak generalno na gor, tako da imam padalo še nad glavo in ga brez problema hendlam. Počakam da se iz Jelena po potki do Srne spustita še Ana in Misty.

Počakam na primeren trenutek in v prvo potegnem in se odpeljem v pristanek še iz Srne – žal je vetra že manj in prenizko, da bi pojadral.

Jean – Kalič Srna

Po 45 minutah sva oba gor in dol – zadovoljen z izkupičkom – 2 novnova, pa še obakrat rekord po dolžini.

Sicer se je pa že Mlakar napovedal, da bo enkrat prišel sem, pobral in odletel nekam daleč.

Kalič – Ana

Medtem ko ostala jata migrira na Zavrh, grem jaz na domačo Grmado. Kao hajk, ampak greva z avtom do Strmce. Mimo pridrvi še en avto s KP targo, meče oči ven, gleda nahrbtnik, ampak tip mi ni znan. Pa Pavlič tudi ni – ni taprav avto, ni taprav fris.

Prideva na štart in mimoidoči avto je tudi tam parkiran. Razgleduje si okrog Ivan Loizeau. Francoz, priseljen v Slovenijo, ki občasno tudi leti. Pravi da je na Grmadi že drugič (ali tretjič? pozabil).

Sprva je Ivan optimističen, da bo odletel, ampak pravi, da bo vseeno raje mene počakal. Imava kar konkreten sever – piha čisto vzporedno s štartom. Grmada classic…

Po tem ko nekajkrat podrem, si Ivan premisli, češ da danes mu ni treba umreti. In ko končno le speljem, vidim da si je premislil. Ne umreti, ampak štartati. In to z Ibexom! (ok ajde 23m2). Po nekaj poskusih je tudi njemu uspelo.

Ivan – Ibex – Grmada

Jean – Grmada

Komentarji:

  • Miha Mlakar : Ali vidiš kakšne baze so sedaj JV od Slivnice 🙂 [27.12.2016 15:27]
  • Jean Caffou : sm jih vidu ja, ma so ble daaaaleč 🙂
    javornik rabi štart!!!!! [27.12.2016 15:35]
  • Jean Caffou : (veliki javornik / javorniki) [27.12.2016 15:35]
  • Miha Mlakar : Ali pa šlep… [27.12.2016 15:37]
  • Zoran Gaborovič : tam je baje nekoč že bila poseka, ki bi jo bilo treba sedaj mogoče ponovno poiskati in/ali nadelati… [27.12.2016 17:19]
  • Domen Kastner : Mega je že štartal tam. On bi jo znal najt. [27.12.2016 18:30]
  • Jean Caffou : Ne ni, ker ni treka. [27.12.2016 18:40]
  • Emil Kos : Kalič ja na to sapo, un ko je pa Mega štartal je pa zaraščen. [27.12.2016 21:30]
  • Jean Caffou : sm slišu da je cesta na kalič zaprta, nism pa šu preverjat. ta zaraščen štart si šu že kdaj kej gledat? [27.12.2016 22:05]
  • Emil Kos : Se ga ne da več rešit, je pa malo višje posekano, sam je pa grd teren pa še kakšna bi morala past. [28.12.2016 00:19]

Spodaj še malo hendlava. En domačin naju fotka, je pa trajalo kar dooooolgo, da mi jih je poslal.

Foto: Aleš Bolčina

 

Na Čaven se mi z (okrnjeno) klapo ne da, pa čeprav naj bi tam bilo največ možnosti za letenje (slaba sonda – inverzija, malo vetra – obrat iz SV na J). Dneva pa tudi ne bi izpustil. Drugih kandidatov ni, rad bi šel na Nanos, tam mi je lepo, pa če je malo vetra se da tam malo pojadrat. Iščem če je kakšen kandidat za tandema, pa se javi Roman B., ki nam je enkrat z Nanosa že dol peljal LC-ja.

Za šoferja zrihta Blaža M. V Razdrtem vidimo tečajnike od Simeona, ki ravno pospravljajo. Gor smo tik tak, cca ob 13.00, po poti vidimo še Simeona. Blaž se poslovi, ker se mu mudi.

Pričakujem da bo švoh V na štartu, a že konkretno (5m/s) vleče jug/JV! Jakost ravno pravšnja za dvig na mestu, ampak smer je pa malo iz strani, tako da nekaj časa se z Romanom še sprehajava in iščeva, kje bi bilo najbolj enostavno štartat, ampak se vseeno odločim, da poskusiva na (malo manj) strmem grebenu na JZ strani pri anteni.

Padalo dvigneva v prvem šusu na mestu, in še predno narediva kak korak naprej, sva že v zraku. Na vrhu polno planincev, ki nam mahajo. Držalo je pa samo na tistem koščku. Po eni uri jadranja se prej jaz naveličam kot Roman – saj peglava isto točko, drugam ne gre, brez da takoj izgubiva 100m višine, tako da še probam vzhodno stran grebena a gre samo dol.

Ko pospraviva, je tu že Romanova mama in nas odpelje domov. Dan rešen, polet super, potnik zadovoljen!

Nanos – Roman B.