LukaV skliče delovno akcijo – montaža vremenske postaje na Šestanovem vrhu – tja pridejo tudi kraševci. Pa Samsa že par dni nazaj obvešča, da bo za vikend aktiven! Po dolgem času! Drugih ni v akciji (Mega na H+? na Slavnik, Zoran je out).

Samsa se javi za vožnjo, Ana za šoferko, napokamo se še z Misty not in akcija.

Na Šestanovem vrhu so že delavni:

Eden dela, drugi počivajo

Vetra nič ali iz leve (J), tako da se samo sončimo, Misty pa iz svoje začetne introvertiranosti le popusti obrambo in se pusti podkupovati.

Zelo lagano se začnemo pripravljati, prvi potegne Tom, za njim Primož Sila, pa še Samsa in iz štarta gre samo dol, na spodnjem robu pa nekaj povrtavajo. Nam pa zmanjka vetra, tako da imajo kar nekaj težav pri štartu Gorazd, Rajko, Bojan. Ko Rajko v drugo spelje, se tudi jaz poženem saj ravno malo pihne, za mano pa še LukaV in Gorazd (kasneje pa še Boštjan, Bojan, Gregor). Sem brez variota (polnim baterije doma in sem ga pozabil vzet…). Tako da mi piska samo epileptični FlyMe, ki, če je zaslon ugasnjen skače med -200 in +800 dviganji, če je zaslon vžgan še nekako gre, a zamika je vsaj 3 sekunde, pa tudi 10. Ker s tako konfiguracijo mislim, da ne bom kaj dosti dosegel, se odločim nabirati štarte. No, vsaj enega, in se direktivo odpeljem na Mali Razbor. Pristanek B.P. med skalami. Rajko se vozi desno od mene in še vzdržuje višino.

Jean – Šestanov vrh

Ko pešačim malo višje se pripeljeta mimo Gorazd (nizko) in Luka (višje), pa izgleda kot da malo drži. Potegnem v rahli sapici, ampak ni nič, do roba, kjer se že zbirajo vsi na dežurcu.

Letim bolj po riti, kot po FlyMe-ju, ki me bolj moti, ampak vseeno z zamikom potrdi občutke na zadnjici. Vseeno se malo nadrajsamo – na koncu ugotavljamo, da vedno kasneje je bilo vedno boljše.

Jean – Mali Razbor

Nad 1000 ne gre, v zraku je kar nekaj J/JV/V. Po eni več, drugi manj časa pocepamo dol pred šolo.


Primožev filmčk

Z Ano imava plan tandem malo hendlat na šolskem terenu, pa se ne morem odločit, a je bolje na Ženček ali Vremščica zadaj. Na Slavniku je precej vetra, tako da me najprej ne mika, nenadoma se pa prižge Rajkotov live tracking na Vremščici in takoj pokličem, da zvoham stanje. Pravi, da je šibko, do 5 metrov max. Kar je za tandema super! Micka polna padalske opreme, da komaj najdeva prostor še za Misty.

Na vrhu kraševci že letijo – Bojan, Gorazd, Rajko in Primož… Zapeljeva še mimo Valičev (če pa na Kovku ni bilo…?!), po OLC vidimo da je bila danes Vremščica kar oblegana – Berto, Simeon…

Zapeljeva kar gor na vrh šolskega terena, vetrčka je ravno toliko, da lahko rečeš, da je. Pa precej iz desne. Vseeno v tretje stabilizirava in se odpeljeva proti jezerčku.

Vremščica - šolski

Vremščica – šolski

 

Misty medtem vztrajno koplje luknjo (išče krte?), midva pa odpešačiva proti Slatni, ampak samo na pol poti, ker je tu vetra že precej več, teren je pa bolj položen, tako da izgleda da bova samo slalomirala.

In res odslalomirava spet do klasičnega šolskega terena in v drugo ponovno potegneva in speljeva. Baza se začenja že spuščati, zgornji štart je že not. Valiči in Simeon zgoraj hendlajo.

Zamika naju višinc, kar iz spodnjega štarta, zaradi baze. Že težim Rajkotu za prevoz, pa ni najbolj navdušen nad idejo. Ker imava zraven še Misty in jo nimava kje pustit, se odločim, da se vržem sam dol – časa ni več dosti, a bo dež? Sonce bo zdaj zdaj zašlo.

Vremščica - tipanje terena

Vremščica – tipanje terena

 

Berto se pripelje mimo iz zgornjega štarta in se poženem za njim. Drži nič več, ampak vseeno je dober glide do letališča. Rajkota vseeno že tretjič ali četrtič pokličem, ali bi bil za stvar, da ga pobereva in nama pelje avto in Misty dol. Pa je pripravljen pomagat (ker je le enkratna priložnost – Ana je pripravljena it na prvi višinc :D).

Poberemo ga pri letališču, jaz se stisnem zadaj v tri kubične centimetre prostora zaradi vse razpakirane opreme.

Pogoji za štart so idealni – šolski. Vetrčka ravno prav za enostaven in miren dvig, odrineva v 7 minut vriskanja in veselja dol na letališče.

Vremščica - tandem

Vremščica – tandem

 

Rajko se pripelje dol z Misty – je že prav domača z njim 🙂

Še filmčk:

Zaradi zračnega prostora CTR Rijeka in radarja v bližini je potrebno let prijaviti, kar lahko storite preko kluba Flumen. Klik za info.

Erzo predlaga Buzet / Motovun, pa štajersko, pa … Ko se kar ne moremo odločit kam, se javi še Delux in predlaga Tribalj, saj je samo tam sonce in drugje po SLO ne (razen štajerska, a nas Tribalj bolj mika). Potem Erzo po svoje, pa še večina mu odpove, Kastner se pa premisli in se pridruži ekipi Tribalj.

Po dobrih 100km iz PO smo že na štartu. Po ovinku seveda, saj smo se najprej ustavili na pristanku, ker je Domen poslal najavni SMS na telefonsko številko od kluba Flumen. Delux jo proba še poklicati pa številka ne obstaja – tako da ugotovimo, da nas najbrž prevoz ne čaka in gremo gor.

Stara tabla Tribalja, po kateri smo se orientirali

Stara tabla Tribalja, po kateri smo se orientirali

Na štartu malce sunkovito pihne, meni kar zvija padalo, potem komplet crkne in čakam. Se kar javim za toplanding, da imamo rešen avto, čeprav sta spodaj še dva, pa zgoraj miljavžent. Potem odrinem, nekaj časa se ukvarjam še s tehniko in ko pogledam okrog sebe sem že v bazi. Prijetno jadranje sem in tja na soncu.

Za mano štarta Delux in se raztegne za 4 dodatne kilometre, nato pa še Domen, ki se prav hitro naveliča – težave s padalom (?) in pristane na vrhu.

Domnov 3balj

Domnov 3balj

caffou

Jean Caffou

Delux. Komentar: prvi moj Tribalj, v soncu, baze na 1300, vzhodno od štarta brez pristankov edina alternativa je, da priletiš nazaj. Lepi razgledi na Krk in "Titov" most.

Delux. Komentar: prvi moj Tribalj, v soncu, baze na 1300, vzhodno od štarta brez pristankov edina alternativa je, da priletiš nazaj. Lepi razgledi na Krk in “Titov” most.

 

Po curaži z Javornika se z Luftmandlcema (Mlakar & Lapajne) dogovorim še za en Jelenk. Ana je v Cerknem, tako da imam rešen prevoz za nazaj. Nimam nobenih pričakovanj, ura je že pozna, skrbi me samo, če bom prišel čez drevje na štartu (menda tudi zmajarji tu štartujejo … ?), in če bom našel pristanek. Tu po Idrijsko – Cerkljanskih grapah je vse ozko, kosmato in preštromano.

Na štartu vetra skoraj nič oziroma rahlo na gor, speljem (video iz 2 zornih kotov), 2x me tako močno spusti, da s sedežem skoraj podrgnem v drevje, nato pa pi pi pi, kar gor gre, pa še v sedež se nisem naštimal.

Presenetljivo dobro je delalo do 1200, s takšno višino me je že močno mamilo, da bi se vrgel čez grapo proti osončenemu Bevkovemu vrhu. Ko vidim Mlakarja kako curi v Kanomljo grem vseeno čez, sredi doline me kar drži, proti Bevkovemu vrhu pa me bremza (se čez zliva S – konvergenca?). Pa kar vrtim in pri Straži zavijem desno in pristanem pri Petrolu na mokro travo.

Jean - Jelenk

Jean – Jelenk

 


Prvi zorni kot


Drugi zorni kot

Današnji dan je ravno pravšnji za projekte. Vendar veter zna bit malo močan, saj sta Slavnik in Slivnica že zjutraj javljala 6-9. Jaz bi šel obdelat Kavčič, Lipnik, Golič (Žbevnico sem že, enkrat po curaži z Buzeta…), pa še z Ano in Misty se lahko sprehajamo po lepem terenu. Tudi Zoran se ne more temu upreti, tako da smo vsi štirje zbrani v LC-ju. Pripeljemo se po … temu ne bi niti rekel cesta … skoraj na vrh Kavčiča, pustimo ga na enem platoju, nato pa peške gor.

Vetra gor nič ali pa še manj, vendar rahlo kaplja in od Učke sem je dežna zavesa, ki se približuje, nad nami črnina; zato parawaitamo, še z enimi nepadalskimi Italijani, ki so se potem tudi hitro porazgubili. Najdemo še geocache Kavčič, tam se je menda Misty še na veliko podelala 🙂

Ker po kar nekaj časa ne kaže nič boljše, predlagam sprehod proti Lipniku (čeprav najprej sem probal Zorana prepričat za Golič, da bi bil novnovnovnov), ampak potem smo na poti, kjer smo srečali še enega tekača, ugotovili, da je Golič en kucelj bolj levo, od tistega, katerega smo gledali.

Na Lipniku nekih 3-5 metrov vetrčka, meni se zdi, da bi se mogoče dalo pojadrat. Dogovorimo se, da če scurim, pristanemo malo nižje spodaj ko je en travniček, in odhajkamo gor na Kavčiča. Dve ptici jadrata na naši desni.

Pa potegnem, malo pohendlam, odrinem in zajadram, vendar ker se mi zdi švoh, preventivno toplandam.

Jeanov Lipnik topland

Jeanov Lipnik topland

 

 

Potem je pripravljen Zoran, vendar s takšno kvadraturo v tako šibkem vetru ni šanse za jadranje in kmalu pristane na dogovorjenem travničku spodaj na polici.

 

Zoranov Lipnik na polico

Zoranov Lipnik na polico

 

Ko Zoran poštarta, grem še enkrat v luft – piha malo močneje, tako da imava z Ano en Photo Session.

Medtem, ko Zoran pospravi,  je tudi Ana  z Misty prišla dol, da nam pokaže pot gor.

Po 20 min jadranja na Lipniku opazujem kako se baza hitro spušča in je cel vrh Kavčiča že not, pihati je začelo vedno bolj, potem pa zbluzim do Zorana na pristanek malo nižje.

Jeanov Lipnik na polico

Jeanov Lipnik na polico

hitro zmečem vse v nahrbtnik in gremo H+F na Kavčiča.