Ko se danes ustavim na kolovozu, po inkriminiranem delu travnika (prvotnem startu) ropota traktor. Šef že zgodaj (še v vlagi ?!) obrača pokošeno. Prijazno mu pomaham in mi tudi odmaha (torej samo še da pospravi, pa bom spet tam…).

Sem mislil, da me bo počakal zgoraj in bova kakšno rekla, ko bom postavljal na sosedovi parceli 🙂 . Pa pod gozdom ni več ne traktorja, ne njega, pa tudi brnenja ne (mogoče pa se je ustavil malo više v gozdu in preverja, kje bom raztegnil…).

Sonček dela in piha prav lepo gor. Razgrnem in prav pazim, da ne stopim na njegovo parcelo. Potegnem in me takoj vzame in nizko čez prelom. Desno in kar drži, drži do kolovoza.

Potem pa kmalu začne Erzo priganjati: treba je hitro kam (seveda na Zavrh ob tem V), saj na Vrhniki že nakuhava.

Ob 11.30 k nama z Bertom na Šodr pripelje še Erzo. Suša bo šel neodvisno. Nekaj svojih padal Erzo pretovori k meni in z njim do Škorpijona, kjer Berto pusti svoj avto, k nam pa prestopi še Manca (za kar mora Erzo še kakšno padalo preložiti k Bertu, da naredi prostor…).

Spet sam odnesem robo na start (me pa danes ta vročina kar bolj uniči, kot prejšnjič). Takoj začnemo postavljati, saj je veter ugoden, na trenutke močan. Erzo odleti prvi daleč ven po desni in ga precej potunka, potem pa se levo za Trebelnikom pobere in potem nad grebenom na momente kar stoji na mestu v veter (ki je tam baje S,SV). Zadaj in proti Krimu res nakuhava, nad Barjem pa je v glavnem modro z občasnimi bazami, ki lezejo proti nam. Po Erzovem štartu je močno potegnilo in polagalo drevje in kar nekaj časa trajalo, da se je spet normaliziralo (baza nad nami je počasi zlezla proti J).

Potegne Berto (po nekaj poskusih razmetavanja padala sem in tja po startu – Manca asistira), ki ga po začetnem lepem dvigu spusti globoko v kotlino, da ves nizek pririne na raz Trebelnika, kjer ga odbuta gor. Potem je zame spet lepši (pa ne premočan) veter, da po začetni postavitvi zidka (Manca sedaj prijazno asistira meni) uspem in se odpeljem ven po sredini kotla. Malo me dviguje, malo spusti, vendar pridem najvišji na levo za Trebelnik. Erzo že vozi nazaj nekje pod višino grebena, Berto še vozi v smeri Bistre. Le malo zavrtim, da popravim višino, potem pa presenetljivo drži, da se kar peljem (malo bolj spredaj) do Javorča.

Tam v rahlem dviganju malo drajsam in celo malo nabiram in nazaj proti startu (ne da bi enkrat samkrat zavrtel). Vmes vidim Suševega Primoža, kako se odpelje daleč ven nad dolino in (verjetno) pristane. Peljem le do Trebelnika, kjer pa je že spet (še) dokaj živahno. Ves čas čakam napeto, kdaj bo kje butnilo, ali začelo zaugati, pa je še vedno vse presenetljivo OK (se pa ves čas držim nizko pod grebenom).

Še enkrat do Javorča, tu malo drajsam, pa ne naberem dosti, zato se vidim že pristajati pri Šodru. Zapeljem naprej, pa naenkrat lepo dviganje in zavrtim in naberem v momentu 150m, da se brezskrbo (razen če bo kaj butnilo…) zapeljem čez Vrhniko in BJ na travnik pred Hribi.

Erzo visoko nad mano nadaljuje čez Ligojno v smeri Horjula in potem zapelje nazaj v Podlipsko, kjer ima toliko vetra, da ga rikverca pri pristajanju.

Andrej Erznožnik : Tanarlepše: zadnji steber z 9 (devetimi) štorkljami (alisoimeleregijskosrečanjekernavrhnikijihtolknipress) [11.8.2021 15:18]

Berto pristane po dobri uri pri svojem avtu pri Škorpijonu.

Ko že skoraj pospravim, pripelje mimo Gabor iz službe (ki se mu sicer zelo zelo mudi). Ker še nisem gotov, gre najprej po Erza nazaj v Podlipsko, potem pa pobereta še mene in na Šodr.

Manca pa, ob vsem opazovanem in videnem, sploh ni letela in je rešila Erzov transporter do Škorpijona. Hvala Manca. Hvala Gabor.

Končno po dolgem času spet eno jadranje na Zavrhu namesto curaž 🙂 .

Danes moram pohiteti s sekundarno terapijo, da potem ujamem primarno.

Vse še mokro, da se cedi po travah, ko hodim gor. Levi del travnika pa je od včeraj pokošen (2.košnja !!!), kar v skladu z nepodpisanim dogovorom z lastnikom obeta, da se bom počasi lahko preselil tja (na bolj varno lokacijo) 🙂 .

Postavim in čeprav rahlo diha gor kljub zgodnji uri, me noče prav vzeti in moram še enkrat na kratko polaufati pred prelomom, da se potem zapeljem v desno dokler gre.

Nabrano padalo premočeno tlačim v LCja (vendar vem, da se bo na dnevni vročini posušilo kmalu…).

Med vožnjo na terapijo se začneva z Milanom usklajevati za današnje zaresno letenje. Zvečer sva imela velike plane za današnje idealne pogoje, ki pa danes niso več tako idealni (Kobala, rezerva Čaven, morebitne stotke…). Milan se odloči za zgoden odhod na Lijak, meni je zelo podobno kot včeraj (spodaj najprej SV/burja, ki obrne popoldne na JZ, zgoraj z višino vedno močnejši JZ, Z ves dan). Tako na koncu ciljam na Slivnico.

Mega, Tina in Suša gredo že pred 12h, jaz odpeljem za njimi, ko se sprostim. Še Manca je danes zainteresirana za udeležbo. Ker hoče biti logistično neodvisna, gre s svojim avtom in na Vrhniki pobere Erza, ki ravno prihaja z zaključenih delovnih obveznosti.

Na Pumpi že čaka Jean. Še druga dva počakava in gor. Na startu ujamemo Mega, ki je malo prej pospremil v zrak Tino, Suša pa je že izginil v višave še prej. Še Razdrihov Sašo in Škerlov Franc postavljata, ob pomoči nekdanjega padalca Tonija, danes šoferja. Odleti Mega, pa Sašo, še Franc, veter pa pojenja do nule. Ko malo pihne odletita še Erzo in Jean. Midva z Manco pa še nekaj časa motoviliva po startu, da končno le ujameva spet nekaj vetra in uspeva odleteti (ob pomoči Tonija).

Takoj desno je nekaj ostrega dviganja. Malo naprej ujamem močan steber, ki me tudi s 5+ pelje v višave dokaj razrukano. Vidim Manco, ki se mečkajoča pelje proti pristanku. Upam, da bo z višino bolj mirno, pa ni. Poleg tega se mi zdi, da gre steber proti edini veliki in temni bazi za Slivnico in v glavi se mi pokažejo rdeče PP puščice zahodnika na višinah nad 2000 in stisnem rep med noge in se s 1400 odpeljem naravnost naprej. Sprva še dviguje, potem pa me spusti, kot da sem padel v luknjo (več kot -5 dol) in vario renči…

Tako hitro zgubim vso višino in ko pred Cerknico obrnem spet nazaj proti pobočju samo še odcurim na pristanek pri Pumpi.

Manca in Mega že pospravljata v senci.

Kmalu pristane še Sašo.

Erzo se javi z Blok.

Suša sprašuje, če lahko kdo pripelje njegov avto na Vrhniko in ko Erzo obljubi, da ga bo (ko bo pač končal z današnjimi aktivnostmi), se Primož odpelje domov po zraku.

Mega gre do Pumpe in z avtom najprej rešiti Tino in Franca. Medtem smo tudi mi pri Pumpi, v zraku pa Kočevarjev Martin, ki se v razrukanem bolj ali manj zapelje na pristanek (še vedno se ni umirilo)

In Emil, ki je lepo pobral in zaokrožil po dolini.

Manca se poslovi, Mega pa nas (s Tininim avtom) zapelje na vrh po naše avte, kamor skoraj hkrati z Blok pripeljejo Erza na drugo rundo.

Ko že mislim, da smo za danes končali in se na vrhu poslavljam, se Mega dogovarja s Primožem za dodatno akcijo na Strmci, kamor se že pelje Dule z Mojco in Primožem…

Danes pa sem pozen, saj najprej opravim primarno obveznost.

V dolinici pa ob tej uri že obilo vetra, saj se je jutranja pokritost že raztopila in sonce že pripeka. Drevesa polaga enkrat iz ene smeri, drugič iz druge.

Ko postavljam je dokaj mirno in potegnem, ko lepo pihne gor. Vzame me takoj, pa na prelomu nabije gor. V desno me najprej še visoko drži, potem pa jojo močno dol in spet nekaj gor, da pridem že blizu kolovoza.

Ni pa bilo prijetno…