Ker piha še vedno V, odpiševa (z moje strani predlagano in pričakovano Gradišče) in se prek Bogenšperka odpeljeva naprej na Dvor, ki je primeren na V.

Pa tam piha od zadaj iz Z smeri, tako da obrneva in nazaj gor sem, na Višji grm, kjer Erzo pričakuje (iz poznavanja svoje tukajšnje lokacije)  možnost starta še na Z stran. Daljnovod gre sicer grozljivo po sredi kotanje, vendar je na res visokih stebrih…

Veter tu navidez piha po pobočju gor, ampak ko postaviva, se izkaže, da je precej z leve (bolj nek JV).

Erzo uspe v drugem poskusu in se zapelje v kotanjo desno ob/pod daljnovodom.

Erzov let

Tudi meni v prvem poskusu ne uspe (mi ga stranski veter podre na tla), v drugo pa, s hrbtnim dvigom in atraktivnim odletom skozi grmovje in slalomom ob sadnem drevesu niže, zapeljem tudi sam v dno kotanje. Erzove fotke tukaj

Zoranov let

Erzo spet pripelje LCja in potem se spomni še ene lokacije, ki si jo je že dolgo želel. In jo tudi uresniči, čeprav je vršni del hriba bil še v megli…

Zjutraj Milan zažene paniko, da je danes mogoče letenje na Kovku. Res je doli v Vipavski še šajba in veter lepo narašča, ko se odpeljem iz LJU proti Vrhniki.

Na Železniški pa Erzo, Milan in jaz še enkrat preverimo kamere in Vipavska je že (v skladu z napovedjo) čisto pokrita. Milan odstopi od akcije in bo reševal svojo (življenjsko) serijo lokalno, Erzo pa samo s projektno robo k meni v LCja in zapeljeva na projekte proti J.

Pred Uncem sva že v soncu in Slivnica ima ravno idealne pogoje (5/7 JZ) za bolj resno letenje. Takoj začneva lobirati Milana, da pride za nama z Erzovo zaresno robo. Pa se ne da prepričati (še dobro, saj veter pada in se ekspresno oblači), zato zapeljeva pod Slivnico naprej proti Blokam v smislu osnovnega plana.

Z glavne ceste na levo na Studeno in na vrh hriba, ki sva ga z Erzom imela (očitno neodvisno) že dalj časa v planu. Kar lepo piha JZ (občasno malo obrača), zato takoj postaviva na pobočje obrnjeno proti J. Erzo potegne prvi in lepo odleti in kar leti, leti…

Erzov let

Sam pa dobim še lepši sunek JZ vetra, tako da res elegantno hrbtno dvignem in stopim v zrak. In tudi letim dokler gre.

Zoranov let

Ko nabiram, Erzo že pešači gor po LCja.

Sedaj me Erzo pospremi na start, ki ga že ima. Za Radlekom desno dol proti Bločicam. Pred vasjo mi po izohipsi v desno s ceste Erzo pomaga nesti padalo čez dva travnika in gmajno na ta tretji travnik, kjer je start (za katerega je že pozabil, kako položen je…).

Na vrhu mi razgrne Rooka, medtem ko se štimam. Vetra nič (res pa da tudi od zadaj dol ne piha), zato kar nekaj časa čakam. Zalaufam naprej kot nor, pa se le trikrat za nekaj korakov odlepim od tal, dokler ne obstojim popolnoma upehan.

Erzo pride po pobočju do mene, medtem ko lovim sapo. Nekaj korakov niže se pobočje malo bolj ukrivi in tam mi razgrne Rooka v drugo. Še enkrat potegnem in zalaufam in laufam, dokler ne speljem.

In se zapeljem čez cesto prav do konca spodnjega travnika tik pred kmetijo.

Zoranovo poskakovanje in let

Erzo se že pripelje z LCjem in nazaj gor na ogled naslednje potencialne lokacije. Žal prva ni ustrezna, zato je pa druga, ki jo Erzo uspešno odleti v brezveterju, zame pa je preveč položna, da bi sploh poskusil.

Še nazaj v Studeno se zapeljeva, saj je Erzo prej zapazil še en potencial pri novo postavljeni anteni.

Z LCjem od zadaj gor in do antene, kjer takoj postaviva, saj sedaj piha nek V ob pokritosti, ki že kaže na skorajšnji dež.

Erzo potegne in lepo odleti ven do ceste in ob njej ostro desno ob drotih v prej ogledano kotanjo.

Erzov let

Sam odletim malo za njim in sem tako nizek nad cesto, da že skoraj po riti drajsam pred prehodom v kotanjo. Pa mi le uspe speljati čez in v kotanjo.

Zoranov let

Spet je Erzo z LCjem že pri meni, ko šele dobro prinesem nabranega Rooka iz kotanje na cesto.

Še na eno lokacijo greva, kjer Erzo kljub prihajajočem dežju takoj postavi in odleti, mene pa debele dežne kaplje ustavijo in odstopim…

Danes se je »monsun« malo umiril in moram iti nekam skočit, da potešim abstinenčno krizo. Milan vabi na Slevico, jaz pa se odločim raje za kakšen projekt proti V (kjer je baje manj možnosti za padavine).

Na temle Konju sem bil pred časom prvi s padalskimi nameni, pa je pihalo močno od zadaj. No in potem ga je v letošnjem juliju našel Pojetov Jože (ki mu je itak vseeno kaj piha…) in v avgustu ponovil še Planinškov Janez ob primernem vetru (o 4-6m je poročal).

Lep razgledni platojček (z obilico odpadkov naokoli – se očitno pogosto uporablja za različne aktivnosti… ne letenje…). Trava se cedi od mokrote, ob cesti luže in blato, vendar pa rahlo piha po pobočju gor. Nekaj časa opazujem kje je šibka točka drevesne meje spredaj, pa cincam (gole in mestoma ošpičene veje niso prava spodbuda), potem se le odločim, se spravim v tangice in postavim Rooka na asfalt (ki je še najbolj ne-moker).

Kot, da bi naročil neha pihati. Nekaj časa čakam, pa nič. Potegnem prvič in se padalo komaj dvigne s ceste in položi v mokro travo malo naprej. Drugi poskus (kar od tam) sicer na pol dvigne padalo, pa (že delno namočeno) le omahne na stran. Za tretji poteg čakam precej časa (padalo že povsem mokro), da končno malo dahne gor.

Zalaufam kot nor, padalo gre počasi gor in forsiram in ga le spravim nad sebe in se na robu odlepim. Čez kritična drevesa gre brez problemov, potem pa ostro desno ob pobočje, saj so na travnikih spodaj rokavi Save in neštete luže. Vlečem (kritično čez drote) do prvih hiš Sp.Hotiča, kjer pristanem na pašniku ob konjih, ki so malo nad nivojem močvirja v ravnici.

Zoranov let

Naberem in ob spremstvu prijaznega domačina na cesto, kjer pustim padalo, ko odpešačim po cesti po LCja.

Naslednja planirana lokacija pa ni več uporabna zaradi rahlega rosenja, komplicirane logistike in predvsem … napačnega vetra.