Ker Milan včeraj ni letel, je danes seveda zelo za. In zjutraj (ko pri nas v LJU, pa tudi naokoli, že rahlo dežuje), ko zaseda kolegij, je najbolj varna izbira Kovk, saj naj bi po napovedi tam sonce popoldne raztopilo dopoldanske meglice in pokritost. Pa še zmeren JZ naj bi bil. In določi Milan zbor ob 11.30 na Železniški.

Razen naju ni udeležencev, še celo Erzo odstopi, ko ga že čakava. Zaradi dostopa čim bliže vzletišču spet odbrni LC od zadaj čez Logatec in Podkraj na Col in naju zapelje na start.

Vso pot megla bolj ali manj, na ogledu starta pa megličasto z zadovoljivim pregledom nad dolino. Šibko še piha gor dvema padalcema (ki sta tudi sprejela napačno odločitev), ki ravno startujeta. Zagotovim nama logistiko (saj imata en avto spodaj) in po robo v LCja. Milan mi pomaga postaviti.

Vetra praktično nič, ko odkrevsljam naprej proti robu in speljem. Desno do Podrte v curaži in na pristanek v nekaj veleslalomskih zavojih.

Na pristanku mi predhodnika prideta na pomoč pri pospravljanju. Eden od njiju, Tomaž Škoberne, se izkaže za bivšega alpinista moje generacije, člana  AK Akademik. In takoj začneva obujati spomine in obirati najine nekdanje soplezalce in alpinistične kolege…

Malo za mano pricuri na pristanek tudi Milan.

Naložimo se v avto novih/starih znancev in gor, saj bi Milan odletel še enkrat. Potem pa, je ideja, da greva še na Vremščico, Tomaž pa bi tudi šel z nama (kar spet reši logistiko).

Ko pridemo na parking, gre Milan na start po LCja in preveriti situacijo, Tomaž z njim, jaz pa vmes preverjam Vremščico. Najprej je bil v bazi le zgornji start, sedaj je tudi že spodnji. Sporoči pa Erzo, da gredo na Slivnico, saj je v osrednjem delu SLO šajba (in še zlasti v Cerknici – seveda to hitro preverim…) !!!

Milan se vrne z LCjem s starta, s katerega se komaj še vidi v dolino (čeprav piha lepo) in takoj sva za Slivnico, Škobernetov Tomaž pa tudi.

Čez Podkraj, Kalce in Planino v Cerknico (je s Kovka bliže kot po AC), kjer na pumpi počakava Tomaža, medtem ko se treseva, ko nad sabo opazujeva vrtenje po bazah: Erzo, Suša, Mega.

Ko se naloži Tomaž v LCja, gor na Slivnico in na start. V luftu je še Emil od prej in Martin od pravkar… Vetra vedno manj, komaj še kaj piha, pa še J rahlo z leve. Prideta še Razdrihov Sašo in Jernejčičev Urban z Unca.

Tomaž in Sašo mi pomagata postaviti, da lahko Milan čim prej odleti. In bolj ali manj scuri na pristanek, medtem ko ostali navijajo v višavah.

Na startu pa malo še pihne od zadaj, pa od leve, da potem le potegnem naprej in praktično v brezveterju odkrevsljam po pobočju, da nekako speljem.

Desno pod kočo le slabo drži in pod grebenom do Cerknice, kjer v rahlih dviganjih ob pobočju najdem krasen steber do 1200, kjer naslednjih 20min vrtimo in jadramo. Erzo in Suša se zapeljeta nazaj do starta in Erzo potem po km dokler gre.

Komentar leta: Praznik na Slivnici. Nemalo pilotov je drlo z vseh strani kot povodenj. Mater pa jih je nagradila s polnim jerbasom, ne hrušk – termike! [17.2.2021 21:20] Aleš Pirš : Vidim 15.5 in me že stisne. Ko pogledam let sem miren. [17.2.2021 19:06] Štajer Flajer : Zihr ste letel z carovnicam 😊 [17.2.2021 20:31]

Tudi sam zapeljem še do starta in nazaj po grebenu do Cerknice in počasi na pristanek pred pumpo.

Vesel kot radio.

Tu je pristala tudi večina ostalih. Primož je takole posnel današnje dogajanje

Le Sašo se je odpeljal proti sončnemu zahodu…

Danes naj bi bilo malo bolje (se pravi manj vetra) kot včeraj, ampak zjutraj vse postaje na Primorskem kažejo kar veliko vetra (Lijak sunki čez 10, Slavnik čez 13, Kovk, ki se kao zatika, 6/8 in baje cca +3). Je pa LJU sonda močno inverzna od 1300-1800 in tudi doli se obeta tako.

Erzo kmalu opravi s terenom in nas zbere ob 10.45 na Železniški, Milan, Gracar in še kdo, odstopijo. Ob uri prideva le Manca in jaz. Malo  koordiniramo logistiko, na koncu ponudim LCja, z obljubo Manci, da gremo nazaj, kot bo njej ustrezalo (Erzo pa se bo že znašel).

Od zadaj gor in na start, tako, da mi Erzo odnese robo le tistih nekaj korakov do roba, kjer pa je sunkovite in občasno kar močno. Malo modrujemo in postavljamo, medtem, ko kar nekaj padalcev odleti, pa nihče brez ponavljanja in mečkanja padal ob poskusih. Manca se odloči, da ji ne paše v takem v zrak in je sekundant večini štartajočih. Erzo edini odleti lepo od prve.

Sam sem pripravljen, ko že skoraj vsi odletijo in pride tudi Pojetov Jože. Manca in potem še Jože mi lepo pomagata pripraviti Mentorja5 po vsakem neuspelem dvigu (v glavnem mi ga odnese in pomečka na eno stran, prehiti, če pa je kolikor toliko OK, pa obsedim na tleh in se kobacam kot… počutim se res kot retardiran hendikepiran starejši občan…) in me tolažita, da je pravzaprav večina podobno startovala.

Končno n-ti poskus uspe in se odpeljem ven in v desno v guncanje. Močna in sunkovita dviganja, podobna spuščanja, pod grebenom se že boriš za preživetje (dobesedno in v prenesenem smislu), pobiranja in vrtenje v višave pa se tudi konča z nekim butanjem. Skratka, na Hublju obrnem nazaj (tudi dogovorjena 14h za pristanek se neizprosno bliža), se v podobnem jojo stilu pripeljem do Podrte, tu pa naberem precej zunaj do 1200 in se zapeljem čez Vipavo. Pa kar dobro drži, tako da se mi znese do Podnanosa. Praktično do pristanka pa je čutiti kar močan bočni J.

Ko stopim na tla, že pripelje Manca LCja in mi pomaga pospraviti. Ko potem odpeljeva proti LJU, tudi Jože toplanda blizu parkinga brez pretiranega navdušenja.

Komentar leta: Naj leti v takem kdor če. Greben je za roke v žep ne pa, da te premetava kot eno opico na veji!
Pa da ne bo kdo vprašal kakšen je pristanek v takem tam zadaj. Mu ne grem pravit…. [16.2.2021 14:42] Breščak Dušan : Že včeraj je guncalo da bi lahko afne guncal 🤗🪂😎 [16.2.2021 15:22]

Erzo pa »uživa« v pozne popoldanske ure.

Glede na rezultat se mu je najbrž zdelo super…

Danes napovedan prekrasen sončen dan z lepim JZ in asi obljubljajo rekorde na Primorskem. Sam imam terapijo sredi dneva, tako da grem predtem na sekundarno terapijo v Kižlovko.

Res je krasen sonček in ob 10h še vse zmrznjeno, ko racam na start.

Piha idealno po griču gor, Rook je danes suh (skoraj) kot poper, ko ga razgrnem. Potegnem in me takoj vzame in celo malo dvigne nad start in potem letim, letim in me drži … še celo čez dovozni kolovoz na naslednjo parcelo… in je to danes rekord starta.

Naberem padalo in po LCja.

Ker imam še nekaj časa, se prestavim na novo lokacijo, v sosednjo dolino, kjer je Erzov odleteni start od lani, ki ga še nimam.

Piha Z, z desne, vendar postavim. Nekaj dvigov (še naprej sušim padalo 🙂 ) in pri enem uspešnem dvigu poskušam odleteti, pa samo skakljam po pobočju dol, saj me Z zanaša preveč v levo. Na koncu prekinem in obesim padalo še na šavje in ko ga rešim, samo še odhitim na terapijo…