Zjutraj terapija in potem takoj v Kižlovko (saj (še) ne rosi…).

Visoka oblačnost, vlažno toplo, 10st., piha nič, cota vlažna, večinoma mokra. Razgrnem klasično, potegnem elegantno in se odpeljem v dolino. Drži bolj kot običajno, preden tik pred kolovozom stopim v močvirje.

Sedaj pa je napovedano nekaj slabih dni pred nami. Zjutraj pogled skozi okno pokaže še suhe ceste. Ampak predolgo se spravljam v akcijo, tako da že rosi in so ceste mokre, ko se končno spravim v Kižlovko.

Vendar tu danes vsaj megle ni, če že rosi in je vse sluzasto. Sapce skoraj nobene, ko pridem na vrh, ampak ko razvlečem coto, pa je le čutiti šibek V z leve in S,SV od zadaj (kljub, seveda, močnemu JZ čez SLO).

Najprej postavim proti dolini, pa mikromerilec kaže vztrajno od zadaj, tako da coto prestavim proti V in počakam na potrditev hlada na levem licu. Potegnem in moram pošteno laufati (če temu lahko tako rečemo) preden me vzame.

Po ostrem zavoju v desno elegantno pristanem v močvirje z rahlim vetrom v hrbet.

Spet imam popoldne zdravniški pregled (Soča) in sprva ne razmišljam o kakšnem resnem letenju. Sploh, ker je danes vsa Primorska pokrita in inverzna, čeprav so bile včeraj napovedi fenomenalne (JZ, termika čez 1500…). Jata se dogovarja in ker vidim okoli Slivnice več jasnine, se mi zdi, da bi lahko celo skombiniral akcijo. Skoraj bi se že začel usklajevati z Megom (ki bi tudi šel na Slivnico), pa se le skuliram, saj bi bilo vse skupaj časovno zelo na tesno.

In se zapeljem v Kižlovko. Megla do podna in tako gosta, da se start ne vidi. In s starta ne bližnja dolinica spodaj. Piha pa idealno, zato ležerno na hitro raztegnem Rooka in domišljavo potegnem še vedno mokro coto (ker je danes nad nulo, štrikci niso trdi). Kaže, da je vetra preveč in vlažno gmoto kar zadržuje, do noče lepo gor in se prevali na stran (očitno bolje štartam, če so pogoji neugodni in piha s strani ali od zadaj 🙂 …).

V drugo Rooka natančno in spoštljivo postavim, preverim vse štrikce. Lepo startam in se elegantno zapeljem v meglo in močvirje dolinice.

Ker imam terapijo sredi dneva, kljub lepi napovedi ne morem razmišljati o resnem letenju. Tako ostanem le pri terapevtskem na Kižlovki.

Ko lezem gor po blatu, sonček že obsije pobočje in čutiti je lahen vetrič po pobočju gor (termika že dela). V mokroto razgrnem mokroto (Rook se je že raztopil od nočne pomrznjenosti, štrikci pa so še vedno malo trdi).

Ciklično piha lepo gor in v pravem momentu potegnem, lepo me dvigne že po dveh korakih in se zapeljem v močvirje doline, ki je še v senci.

Jure: A jutri pa na Lijak..4 hours ago. Zoran Gaborovič🙂🙃🙂 3 hours ago

Zjutraj se zbudim v mokrem LJU sneženju (in dežju) in upam, da bo čez dan vsaj malo ponehalo, da bom lahko opravil sekundarno rehabilitacijo. Ker je vikend, nimam nobene uradne primarne, zato sam običajno naredim vsaj nekaj jutranjih razteznih vaj. Pa me vmes tako štihne v križu, kot še nikoli. Pozabim na medenico in se splazim na posteljo in komaj približno poravnam na hrbtu.

Bolečina s časom ne popušča. Vzamem po en Naklofen in Doreto in upam, da bo kaj učinka. Popoldne vidim, da manj sneži in takoj bolečin ni več (očitno je nekaj prijelo…).

Pod Kižlovko rahlo sneži in rosi in Rook je še čisto moker od predvčerajšnjim (v LCju se težko posuši…).

Skoraj dvakrat težji je, ko ga nosim gor. Postavim v mokroto, snežinke nosi rahlo dol. Pa mi naenkrat priletijo snežinke v obraz in potegnem in gre cota gor (neverjetno, ampak resnično), da elegantno startam in se zapeljem v močvirje na dnu.

Marjan Rekar : Bravo, ampak z Doreto v riti ne smeš za volan 😜💪👍 [31.1.2021 19:42]Zoran Gaborovič : O matr, nisem vedel, da se nekatere stvari tudi preberejo… 🤪🙃😋 [31.1.2021 21:22]Janez Cimerman : Klub sneženju in burji bravo.lp [1.2.2021 05:24]

Tablete zaenkrat še držijo…