Celo noč do jutra dežuje in dopoldne malo počakam, da se mokrota vsaj odteče, če se že ne posuši.

Danes v mojih krajih napovedanega nekaj JV, ampak po dolini Kižlovke šumijo drevesa, kot le kaj. Ko potegnem coto iz LCja, mi jo kar napihuje in ko capljam gor, sem kar rahlo nervozen, saj pošteno meša iz vseh strani in sunki so konkretni.

Postavim niže kot običajno, tik nad robom. Pa vseeno v ciklu menjajočih smeri potegne tudi od zadaj in posvaljka coto v palačinko. Ko jo razvijem in spet postavim, od zadaj sedim in držim, da se to ne ponovi, potem pa se v trenutkih umirjenosti hitro vpnem in potegnem. Pa sem prepozen, saj mi ga samo vrže čez glavo naprej.

Ponovim vajo in še dva cikla nadzorujem situacijo, v tretjem pa takoj na začetku miru potegnem.

Na robu me dvigne, potem pa po m spušča naprej (?) in pred pobočjem na tla. Tik nad tlemi se le odpeljem malo naprej, preden me prizemlji. Potem pa še malo s padalom nad glavo čofotam po močvirju do LCja…

Jure: Zoran, koliko časa trajajo že vsi ti zaporedni leti? Vidim, da sta z Erzotom vsak dan v akciji. Bi bilo v komentar fino napisat recimo vsakič, ko bi bila kakšna okrogla številka zaporednega leta? a day ago Zoran Gaborovič: Začel sem 22.11.20, ko sem prvič po nesreči uspel s pohodnimi palicami prikrevsljati gor. In potem skoraj vsak dan na griček, vendar nisem mogel odleteti, če ni vsaj malo pihalo gor. Tako kakšen dan nisem odletel, čeprav sem bil tam. 30.12. sem prvič spet zares letel na Slavniku. Od 1.1.21 pa skoraj vsak dan, izpustil sem le 3 dneve, ko je bilo res slabo vreme. Od 11.1. pa vsak dan, s tem da od srede februarja vsak dan na Kižlovki, tudi če grem potem še kam zares letet. Ampak eksaktno je pa danes 83.zaporedni dan brez luknje vmes. Erzo ima danes 488.dan, “svetovni rekorder” pa je trenutno Velkavrh s 535 dnevi in je serijo prekinil lani ob lockdownu… Jaz v bistvu ne delam serije, ampak to gledam kot vsakodnevno terapijo… če ne bi začel hoditi na Kižlovko, bi mogoče še vedno bil na berglah ali celo na vozičku…a day ago Zoran Gaborovič: Sicer pa lahko gres na posameznega pilota in na njem lahko pogledaš različne statistike…a day ago Jure: Bravo, vsaka čast. Torej se vidimo na Križlovki 🙂 20 hours ago

Danes oblačno z nekim JV. Drugi dan “lockdowna”. Po terapiji še v Kižlovko.

Spet brezveterje z (skoraj) idealnim vetrčkom na startu (pa še sončka za okus). Ravno malenkost premalo ga je (ali pa je cota res že preveč utrujena), da bi ga lahko z vetrom namestil in lepo dvignil.

Ampak vežbam, vežbam, dokler ga le ne postavim, kot je treba (ob dveh neuspešnih hrbtnih dvigih, saj se noče lepo napolniti v švohnobi vetra).

Potem pa se vse poklopi, lepo po šolsko hrbtno startam in odletim… in se odpeljem mimo LCja do kolovoza.

Po jutranji individualni terapiji z mojo terapevtko hitro še v Kižlovko na individualno sekundarno terapijo, ki je poleg tega tudi moja individualna športna aktivnost (tako mi pri izstopu iz LCja ne bo potrebno natakniti maske – če ne bo nikogar bliže kot 1,5m). Pogledam po dolini gor, pa po dolini dol, pa levo in desno in nikjer žive duše. Torej brez maske vzamem coto in na vrh griča, kjer ob tej uri sonce že ustvarja lep termični veter po griču gor. Toliko, da samo odložim coto v rozeto, se vpnem in na vetrčku razprem coto v zidek.

Malo še razmišljam, če tale cota Rook sploh še sodi v kategorijo “druge letalne naprave” (potem bi, glede na današnjo veljavno odredbo, imel lahko težave…), pa mislim, da je že preveč zgonjena za takšno kategorizacijo. Idealno hrbtno dvignem coto, po obratu tudi mene kar dvigne s tal (hja, torej je le še druga letalna naprava) in me v dviganjiu zapelje čez rob in nad dolinico. Je pa očitno toliko vetra, da me kar zaustavlja in stopim na tla vzporedno z LCjem.

Hvala bogu, da Policija še ni dobila novih dronov, ki jih kupuje, sicer bi me že znali ujeti pri dejanju.

Na pobočju nad dolinico zaslišim traktor, ki pa je gotovo več kot 1,5m oddaljen, torej maska še vedno ni potrebna. Vidim pa v daljavi na zgornjem koncu doline piko, ki se približuje; gotovo je tista prijazna gospa, s katero sva zadnjič tako lepo kramljala. Lahko bi tudi danes kakšno rekla. Ampak ne bom čakal, saj smo od danes v totalnem lockdownu; lahko si sicer nataknem masko, ampak bog ve, če jo bo ona imela, pa koliko so te maske sploh še zaščitne…

Preprečevanje širjenja okužb zaradi novega korona virusa je na prvem mestu, zato se zaprem v mehurček svojega LCja in gasa po potoku ven iz doline…

Ker bo danes dober dan (malo vetra, močna termika) bomo danes kmalu nekam šli. Ker pa dopoldanske terapije ne smem zamuditi, sem kmalu v dolinici.

Vetra nič, sonček že suši roso, na startu pa pihlja lepo po griču gor. Postavim coto, potegnem, stopim v zrak, lepo drži … in se zapeljem mimo LCja še čez kolovoz.

Popoldne pa na Ambroža. Okoli 11h se zbirajo na vrhniškem koncu, jaz pa kar direkt na pristanek pod Ambrotom, kjer je vse črno avtomobilov. Malo počakam, da pride ekipa v dveh avtih: Erzo, Štusejev Dušan in Dule v Erzovem (sem se priključim jaz) in Milan s Pojetom v drugem. No v bistvu je še tretji Bertov avto z Dimnikovim Alešem in Malijem. Pravzaprav pride kasneje še Manca s četrtim…

Dušan mi prinese padalo na start, na katerem nisem bil od konca 2018 !!! Sam pridem le s pohodnimi palicami brez težav. Sandi in Primož ravno odstartata dva tandema. Čisto na vrhu poseke začnem postavljati, spodaj pa Poje in Erzo, ki kmalu odletita.

Malo zatišja, potem hrbtno potegnem še jaz in speljem. Nato še ostali. Pred startom močna dviganja in kmalu naberem nad start, pa v zanosu proti Kržišču, pa spet zgubljam in nabiram v močnih termičnih stebrih. Pri hotelu na Krvavcu vrtiva nekaj časa skupaj z Dušanom. Pa spet malo zgubim in nazaj pred start.

Ker imam LCja na pristanku in zaradi svoje slabe mobilnosti želim pristati pod Ambrotom, sploh ne razmišljam, da bi se odpeljal čez Kokro in naprej, ampak imam ves čas v glavi, da bi nabral čim višje nad 2000 in se odpeljal proti Kalškemu in mogoče še naprej proti Grintavcu. Ampak kljub močnim in pogostim stebrom sploh ne znam nabrati do 2000 in se samo selim sem in tja in tavam v območju Ambrota.

Po urci že začutim bolečine v nogi in potem se zapeljem na prednji rob in še tam povrtavam v višavah pred Stiško vasjo kakšne pol ure. Ko imam zadosti, pa se zapeljem na pristanek.

Malo prej je prav pod Grajcem pristal Dule.

Aleš je tudi že na pristanku.

Malo za mano pristane še Berto.

Ker prijazen mladenič ponudi prevoz gor po avte, pustim kar razsuto robo na travniku, podrezam še Berta in Aleša za šoferja (Dule pa nekako ni pripravljen za hitro akcijo) in gor v reševanje naših avtov. Duleta potem res sploh nismo rabili, saj Manca ni pustila ključev pri avtu…

Ko smo spet doli, malo poklepetam še z Joštom, potem pa pristane tudi Manca. In nekaj kasneje še Dušan.

Ko Manca dobi prevoz gor se odpeljem proti LJU.

Milan pristane pod Ambrotom.

Erzo pa v Krajnski…

Kje pa je Poje ???