Danes še podobno kot včeraj, pa v Vipavski vsaj malo manj megličasto kot včeraj. Inverzija na cca 700 in še ena majhna kljuka na 1600 (nad 1600 pa lep gradient s S, SZ), po napovedi naj bi se čez dan vse to zglihalo…

Prva ideja je Čaven, pa ni nobenega zanimanja. Milanu se zdi preveč tvegano in bi šel raje na njemu bližnji Gozd, Erza pa Primorska trenutno itak ne zanima in je od včerajšnjih pogovorov računal na Krvavec. Ker pa je na Gorenjskem po PP napovedanega kar nekaj SZ, ki naj bi z višino in dnevom samo naraščal (in stanje na terenu to potrjuje), se mi zdi, da Krvavec danes odpade. In se Erzo odloči, da gre z Milanom na Gozd (ki pa bo po moje tak, kot včeraj in me sploh ne mika).

Nekaj po 13h smo zmenjeni pod Gozdom. Tik pred odhodom še govorim s Simeonom, ki me spodbudi, da je tak SZ, kot je danes (4/5 na stolpu na Krvavcu, više bo resda najbrž močneje…), idealen za Kalški greben z vrha Zvoha…

Med potjo po telefonu lobiram ona dva v drugem avtu za Krvavec, ampak ju ne premaknem… Samemu pa mi res ni  in tako nadaljujem pod Gozd. S Sovanovim kombijem na Gozd in na štart.

Postaviva z Erzom (in ostalimi), Milan pa mora dol po pozabljene inštrumente. Odleti Erzo in ob Milanovem prihodu še jaz.

Na V robu se najprej iščem, medtem ko Erzo že nekaj navije in se nizek odpelje pod Tovsti vrh. Potem najdem močno dviganje nekaj čez 1400 in za njim. Pred Tovstim drajsam in bolj ali manj uspešno iščem občasno sunkovita in ozka dviganja med 1200 in 1400, ampak takoj, ko zapeljem malo za rob proti sedlu, potonem in s to višino mi nekako ni naprej v ta makadam, sploh ker gledam Erza in druge naprej še dosti nižje.

Obrnem in nazaj pod Kriško. Pa se mi spet zdi, da sem nizek in ponavljam vajo na V robu na Gozdu in pod Tovstim in potem se odločim za dol. Pa na Gozdu spet dobim lepo dviganje in drajsam še malo sem in tja gore dole in se po 2h odpeljem na pristanek.

Erzo me že pred pristankom kliče, da je scuril v Trstenik (nazaj grede s Kozlovega roba).

Milan pa po obiranju robov in gmajn v Mače.

Ker Erzo organizira samoreševanje -> reševanje Milanovega avta in mene ne rabi (Milan seveda pije kavico pred zahajajočesončno gorsko kuliso pri jezeru v Preddvoru), se odpeljem v LJU. Kasneje se izkaže, da bi mu prišel prav, ampak mene več ni…

Letenje, kot sem pričakoval…

Danes na Primorskem podobno megličasto kot včeraj, z močno inverzijo okoli 1100 in dobrim gradientom nad tem, vendar po vsej SLO generalno precej manj vetra. Ker je nad meglo na 1000m nad Vipavsko že šajba (za razliko od včeraj), malo razmišljam o Čavnu, pa na koncu vseeno ne bi tvegal. Tudi Gorenjska mi ne vzbuja preveč upov (sprva mogoče Krvavec, pa tekom dopoldneva tudi rata bolj mrčast). Milan predlaga Gozd (da bo najbolj enostavno rešil serijo) in se mu pridružim.

Na praznem pristanku se dobiva in Milan naju zapelje gor. Na startu malo pokramljava z Juretom in v luft jaz in takoj za mano Milan.

Pred startom nekaj obetavnih rukerjev, ki pa ne obrodijo neke bistvene višine. Ob robu porinem v močan V (ki obteka greben, da komaj rineš naprej) do V roba, kjer pa ne najdem nič. Milan se rešuje še dosti bolj v nižinah in bolj zunaj nad Golnikom najde šibko (enakomerno) dviganje. Pridružim se mu in za 150m popravim višino in je spet vsega konec in potem v zaključnem drajsanju scuriva na pristanek.

Danes napovedan močnejši JZ, z močno inverzijo na 500 (megla na Primorskem) in slabo sondažo od 1000 gor do 2000. Sicer pa šajba. Ker je v osrednji SLO veliko vetra, se odločimo za Primorsko (bomo pa nad inverzijo in meglo šli z Lijaka proti V z vetrom…).

Ker je Milan še brez avta, ga poberem doma. Na Železniški ob 11h k Erzu in dol (drugih ni). Z Razdrtega se začnemo spuščati v megleno kotanjo Vipavske doline. Iz Vipave se Kovk le sluti gor skozi osončeno belino. Bolj kot gremo proti NG, manjša je vidljivost (čeprav to ni tista gosta megla, ki se vleče po tleh, ampak dokaj gosta megličavost. Seveda pričakujemo, da bo nad inverzno plastjo (nad cca 500m) vse jasno.

Na pristanku le Kantetov Pavle (ki je itak inventar). Skupaj »skoraj vidimo« skozi prosojno belino Konrada in Mickota, ki sta že na startu (očitno je tudi človek iz vremenske stroke razmišljal podobno…). Malo počakamo in ker ni nikogar drugega z Alešem gor.

Na startu pa ista obsijana prosojna belina z obrisi modrine nad nami (pristanek dol se ne vidi). Micko starta in levo na V robu hitro nekaj nabere, tako da smo tudi ostali kmalu za njim v zraku (Erzo, Zoran, Milan).

Z Erzom vrtiva kar nekaj časa na V robu, medtem, ko je Milan že odpisano nizek. Ko Erzo nabere nekje v višino roba, se odpelje naprej in izgine v belini. Sam se še nekaj časa matram, dokler se z 750 le ne odpeljem naprej, medtem ko Milan nikakor noče scuriti, ampak kar drajsa tam spodaj ob spodnjih skalah Lijaka. Hitro sem spet pod grebenom. Dobro je viden le greben s pobočjem, dolina se izgublja v belini, ko naberem nad rob pa se tudi pokrajina Trnovskega gozda zadaj hitro izgublja v meglicah. Je zelo delovno, razrukano in po tem makadamu se privlečem pod Zmajarsko. Konrad in Pavle se vmes že vračata proti startu, Micko in Erzo sta izginila v belini proti Čavnu (od Zmajarske ne vidim Skreta in Čavna ).

Naprej mi res ni treba v tole belino, zato obrnem in v rodeu nazaj malo nad grebenom do Lijaka (Milan še vedno veselo drajsa in sploh ne scuri…). Bolj zunaj v belini proti Danijelu, katerega obrisi se kmalu spremenijo v pobočja. Nad vrhom spet živahno in ker se je ura skoraj napolnila, se zapeljem nazaj z namenom pristati. Pa pridem ves nizek pod Lijak, pa še kar drži in ruka gor in se tako odpeljem v generalnem dviganju še vse do V roba in potem z lepo višino na pristanek, kjer že pospravlja Pavle, ki mu je tudi dovolj.

Milan drajsa okoli Danijela in ko pijem Pavletovo kavo, pristane Konrad, nekaj za njim pa scuri tudi Milan na polje SZ pred pristankom.

Ko sva že na izvozu Ajdovščina, javi Erzo, da je pristal za Podnanosom, zato nadaljujeva proti njemu. V trenutku moje nepazljivosti (seveda preučujem stanje na OLCju) Milan zapelje Erzov enoprostorec mimo izvoza Vipava (baje občuduje že delno vidna prosojno megličasto osončena pobočja Kovka in Nanosa) in se odpeljeva na Razdrto in potem nazaj dol po stari cesti do odcepa na Nanos, kjer čaka Erzo.

Kljub opisani situaciji na Primorskem in dosti lepši situaciji v preostali SLO je Erzo vendarle ostal z najdaljšim letom dneva…