Vročinski val in kao najlepši letalni dan (dober gradient z nizko inverzijo, više malo severa, brez ploh in neviht… eni spet gredo na Sorico). In ker bi naj bila danes super termika do 3000 na Gorenjskem, navijam za Krvavec. Mega ima žal druge opravke in ne more, prav tako Delux (sam ne take kot Mega…), tako da ostaneva z Jeanom sama.

Ob 11.30 se dobiva pod Ambrotom, kjer stoji še Pirš, ki čaka Planinška (če bi se zmenili, ne bi bili bolj točni…). Se zbašemo k Janezu in gor na Ambroža, saj se nam zdi, da ob taki napovedi ni treba prav na vrh. Oblake nosi iz SZ precej hitro in tisti šibki S je v resnici zgoraj kar močan. Počasi postavimo, saj pihne po poseki le občasno. V luft takoj drug za drugim: Janez, jaz, Jean in Aleš.

Najprej malo iščemo sem in tja, potem se naredi večja baza nad Ambrožem in Jean je že v višavah. Naberem na 1800 in se odpeljem nad Kokro, do koder pa že precej zgubim. Precej časa porabim, ko popravljam nekje na sredi doline in potem na Potoško, kjer sprva počasi, potem pa močno do skoraj 2000. Tu me dohiti še Aleš, medtem ko je Janez že pri Storžiču, Jean pa na Potoški. Trenutno je med Krvavcem in Tolstim vse precej pokrito in nad 1800 meni tudi nekaj rodea (termika + S). Brez problema do Kriške na lepi višini. Nad kočo nabira Aleš (jaz malo prej na grebenu naberem do skoraj 2000)  in se odpelje naprej proti Tržiču bolj ven, jaz pa kakšnih 100m niže za njim.

Ko pridem na konec grebena pa se mi vdre. Se mi zdi, da s to višino lahko grem naprej na Dobrčo, pa gre dol tudi z -4 z močnim zanosom ven nad ravnino (tale sever se kar zliva ven od Tržiča…). Občasno pa, kot da s padalom padem v prazno luknjo (popolna tišina in padalo samo rahlo trepeta ??). Vidim pa , da je Aleš nazaj nad Kriško in z njim je tudi Janez, oba obrnjena v S iščoča dviganja (ki so tudi najdena…).

Obrnem nazaj, pa kot da bi se zaletel v zid. Samo še dol. Komaj pririnem do Gozda na višini starta in v precejšnjem rodeu na pristanek…

Zoranov let

Jean jamra da je proti Dobrči nemogoče, saj mu kaže 28km S (in se pelje naprej, kakor tudi Janez in Aleš…).

Pospravim in pešaka do glavne ceste. Janez sporoči, da je pristal na Bledu.

Planinškov let

Prvi avto, ki mi ustavi (20 jih gre mimo) me ne more odpeljati do Kranja, ker gredo v Cerklje !!?? 🙂 🙂 – če že v letenju nimam sreče, jo imam pa toliko več pri štopu.

Dostavi me na pristanek, kjer me trije mladi, novopečeno licencirani piloti zapeljejo gor  Planinškov avto – gredo po svoje (tisti, ki so ob Jeanovem prihodu šli na Krvavec).

Potem pa se utaborimo pod Jenkovo (nadobudna trojka se spremeni v nadobudno četvorko s padalko Mio). Kmalu se pridruži še Simeon (tandem s sinom), ki tudi ni preveč zadovoljen z današnjimi razmerami. Prvi pride Janez (ki ga dostavi Denis Medja z Bleda), Aleš in Jean pa po obratni točki nekje pri Jesenicah, priletita nazaj na pristanek…

Piršev let

 

Jeanov let

 

Še vizualizacija:

Danes podobni pogoji kot včeraj in spet Grmada (inverzija malo nižje, bazice se že delajo,… mogoče pa bomo danes laže pobrali…).

Borisa poberem ob 13.00 na izvozu Logatec, Mega pri balah in gor, saj je Jean že vsaj pol ure v luftu na lepi višini.

Na startu piha mogoče malo manj kot včeraj. Jean ni več v višavah ali daljavah, ampak vozi malo pred startom. Takoj postavimo v peklenski vročini in v luft: jaz, Mega in čez nekaj časa še Boris.

Zacurim, saj ob pobočju ne drži skoraj nič in se potem borim nekje na polovici hriba in po 20min scurim na pristanek zraven Jeana.

Zoranov let

Ko Mega vidi mojo situacijo, se odpelje bolj ven nad polje, držeč se svojega pravila: »ali nad poljem najdeš steber, ali pa scuriš«. Včeraj 2x ni našel stebra, danes pa mu je takoj ratalo in kmalu javi, da je na poti mimo Postojne. Še Boris se nekaj časa matra ves nizek in celo nabere 50m nad traktorjem, ki obrača seno spodaj na polju. Ko si kmet privošči pavzo in ugasne traktor, tudi Boris scuri k nama z Jeanom.

Nabašemo se v Megov avto in gor rešit Jeanov in moj avto. Ko obiramo ovinke skozi gozd že po planoti proti startu, pa se pojavi nasproti vozeči avto, ki nas, kljub obojestranskemu hitremu zaviranju, obojne trdo zaustavi na cesti. Naslednje pol ure ocenjujemo škodo, dokumentiramo situacijo in urejamo formalnosti… Med samim dogajanjem takoj, ko Mega prostovoljno pristane v daljni Dolenji vasi, ker je vremenska situacija naokoli že zelo rizična,

lastniku vozila sporočimo žalostno novico. Rešimo svoja avta in mu njegovega dostavimo na hišni prag na Unc.

Potem z Borisom počakava Mega pri Portusu in se hladiva z domačim bezgovim sokom. Še on se pridruži hlajenju, preden si gre ogledati kaj smo naredili iz njegovega avta. Pa nas še prehitro spet pošteno pogreje kelnerca, ki prinese račun za naše hlajenje: 23 € za 2,3l bezgovega soka (v ceniku res piše 1 dcl = 1 €) !!! Nikoli več v Portus !!!

Potem pa še k Megu na popis škode…

Ko zjutraj pokličem naokoli, je Mega že odločen za H&F Grmado, Jean z njim. Gorenjska nikogar ne zanima, saj Aladin že kmalu kaže celice po Karavankah (sicer V, JV šibek čez SLO, inverzija med 700 in 1000). Še Tom Pavlič bi šel na Grmado.

In ga počakam pri balah ob 11h. Ko prideva z LCjem gor, je Mega že odletel in scuril.

Megov prvi let

Jean reinfuzo ždi v senci in obupuje nad stanjem Grmade. Bo treba na Slivnico? Mega čaka spodaj, kaj bomo naredili.

Da se vsi ne peljemo dol z LCjem, Tom postavi in odleti. Najprej ga kar drži, potem zacuri, pa se reši že ves nizek blizu pokopališča. In potem nabira in nabira na levem robu. Ko je na 1300 in tudi Mega s podna javi, da pride še enkrat gor (namesto na Slivnico), postavim jaz in raztegne Jean in v luft. Potegnem ravno ko pride Mega.

In potem drajsamo levo in desno okoli starta skoraj uro. Meni uspe 2x nekaj nabrati: prvič do 1100, drugič do 1200. Mega se vmes odpelje ven nad polje najti kakšen dober steber in pripelje nazaj nizek za scurit.

Megov drugi let

Na grebenu dela vedno slabše in ko enkrat pridem pod greben, tudi sam hitro scurim.

Zoranov let

Malo za mano pa tudi Jean.

Pavlič se javi iz Vipavske ves »žalosten«, ker je scuril v Ajdovščino…

Pavličeva “curaža”

Pavličev Komentar leta:Lep vikend: vsak dan nekaj novega. Očitno res boljše letim s tem Flymasterjem, čeprav mi je danes nekam zaštekal in mi pol treka manjka (to je s Competinota).
Zgodaj na štartu in, če ne bi prva VIP sonda že scurila, bi zgledal prav lep dan. Ker nisem tu prav pogosto se odločim scuriti še jaz. Pa se le nizko rešim in počasi naberem. Pol pod kumulostrado do razvoja nad Vipavo. Tu pa zmanjka idej, oblakov in tudi vse okoli karfiole ali dež. Najbolj pametno, kar sem se spomnil narediti, je scuriti. Več bi lahko potegnil od dneva… [29.7.2018 17:48]

Ko pospravimo, se pripelje na pristanek še Razdrihov Sašo.

Razdrihov let

Samo reinfuzo naloži svojo robo v avto in gor reševati avtomobile

Še vizualizacija.

Po vedno slabšem letenju zadnje dni rabim preklop. In mi prav paše spet malo na projekte. Delux (s Špelo) je bil že včeraj za to idejo in danes zjutraj se samo še dogovorimo za zborno mesto pri mojem Hoferju ob 10.30. Malo napovedanega S vetra me spet spomni na še deviški spodnji start na Kresniškem vrhu (kjer sem bil že 2x v neugodnem vetru), ki bi bil naš prvi cilj.

Prestopim k Borisu in Špeli in gasa do Kresnic. Čez Savo in gor na hrib. Zaparkiramo pred meni že dobro znanem vikendu. In danes piha le rahla sapica po startu gor (mogoče občasno malo z desne) :-).

Takoj postaviva in po položnem travniku odlaufa Boris.

Borisov let

In takoj za njim še jaz.

Zoranov let

Novnovnov….    Še predno pospravim, je Špela že pri naju.

Gremo še enkrat gor – zdaj na sam vrh. Kmet nima nič proti, da poskusimo odleteti z vrha (doslej je ob skupnem obisku kot edini in prvi odletel le Erzo, ki je hotel samo malo za vajo dvigniti padalo… in konec 2016 še Poje v drugem poskusu…), nas pa opozarja, da ne ve za nobenega, da bi mu že uspelo in da bo težko, saj je pred časom nekdo hodil gor vsak dan ves teden in ni uspel ujeti pravega vetra za odlet (??).

Položen travnik obrnjen proti Z je porasel z visoko praprotjo, drevesa in šavje pa je že precej zraslo od našega takratnega obiska. Predvsem pa piha kar občutno z V direkt od zadaj, tako da se samo poslovimo.

Gremo čez Savo in čez Ribče gor na Sv.Miklavž.

Malo tavamo sem in tja, ker si navigacija malo zmišljuje, kje je prava pot. Končno smo na slemenu in na predvidenem startu, ki pa tam pod cesto, kot je pozicioniran, ne more biti. Mogoče višje nad cesto, pa vseeno je drevje še/že previsoko. Malo naprej najdemo dosti bolj primerno lokacijo, za katero se pokaže, da je točno z nje odletel Poje.

Oblaki so nad Savsko dolino že pošteno nakuhani. Piha sicer prav, vendar malo in na tem položnem travniku v trenutni vetrno vremenski situaciji in z visokimi smrekami na najnižjem delu nobenemu od naju ni treba…

Še malo raziskujemo naravo vzdolž slemena od Sv.Miklavža proti Zapodju in nad kamnolomom in potem se prevalimo na moravško stran. Ko smo že skoraj v dolini, Boris zaustavi ob temle šolskem terenu pod cesto. Le el.pastir pred prelomom malo kazi zadevo.

Ob rahlem kapljanju postavi Boris in potegne in se odpelje čez pastirja do koruze v ravnini.

Borisov let

Kapljati neha, tako da postavim tudi jaz, vendar kar na zgornji rob ceste, da bo čez cesto dovolj zaleta za čez pastirja. In ga je res…

Zoranov let

Novnovnov !!!!