Nazaj gor na Socerb, kjer je Igor v luftu opazil že najmanj dva jadralca. Na start, kjer piha idealno gor in kar lepo močno. Pa vsa nakuhanost le proti Krasu ali Buzetu, v bližnji okolici le nekaj lepih manjših bazic. Že med postavljanjem pa začne rasti baza iz smeri Ospa. Postaviva in v luft: Igor in jaz.

Kar vse drži in gre rahlo gor. Grem do konca nad Glinščico, nazaj in do gradu Socerb in spet nazaj v drugo smer. Sedaj se zapeljem precej ven čez Glinščico v smeri Trsta, pa še kar drži. Nazaj in še enkrat do gradu. Igor kaže na rastočo gmoto že nad Socerbom in opozori na grmenje. Pospešeno gre dol na pristanek.

Igorjev let

Sam se od gradu še enkrat zapeljem do Glinščice in v širokem loku ven in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Starejši lokalec zapelje Igorja gor po LCja. Ko pride dol, je baza sicer še pokrila večino neba, ampak toče pa danes ni od nikoder.

In tudi ne dežja med vožnjo domov… (mislim, da sva se kar malo potolažila…)

Zjutraj je kar nekaj panike, kam. Erzo zgodaj pokliče za Ravno goro, pa me sploh ne vleče tja, kljub sveži info, da je večina letalne SLO pod Notamom. Igor se odloča za Primorsko in ga predlogi o Slivnici ne prepričajo (med 12 in 14 je Notam pavza in če bi leteli proti LJU smo tudi že takoj zunaj…) .

Tako se sam zapeljem proti Uncu.  Mega odpove udeležbo tik pred zdajci, se pa pod nujno prijavi KolarR. Slivnica je že nakuhana, pa tudi Notam pavza je že v teku – zmanjkuje časa. Posvetujeva se z Nevidnim2, ki predlaga lokalno Strmco (ali mogoče Kovk). Na Strmci bomo navrteli in se zapeljali nazaj proti LJU ali Rakitni… In se zapeljem v Lohačo, kjer se naložim k njemu. Ko se pripeljeva gor, na levi med drevesi glasno brni agregat mobilnega radarja, ki se veselo vrti na meji Notam cone… Ko neseva robo na start, tudi KolarR zaparkira.

Piha v sunkih. Takoj se začnemo pripravljati. Robert se odloči za lokalno jadranje brez velikih ciljev. Prvi gre v luft Nevidni2, ki po nekaj zavojih scuri, še preden sva midva do konca pripravljena. Robert se odpelje dol po njega, sam pa čakam na malo več vetra in dvigujem padalo, dokler mi ga enkrat sunek ne zrola…

Nevidni2 postavlja v drugo kar pri avtu. Prihajajoči Robert mi popravi padalo in potegnem in zajadram. Takoj za mano je v luftu tudi on. Nekaj za nama pa še Nevidni2.

Lepo poberem pred startom in nad Petriča. Jadrati sem in tja je uživaško, ampak kaj, ko so bili plani da takoj navijeva, kar pa nama nekako ne rata. Nevidni2 se odpelje mimo Špilnika na Sv.Lovrenca. Nekje sredi dolinice za Špilnikom dobi čez nekaj časa dviganje, tako da priklopi Lovrenca blizu vrha. Sam na koncu Špilnika začnem curiti, zato nazaj na start, kjer KolarR veselo jadra sem in tja. Še enkrat na Petriča in nazaj na Špilnik.

Nevidni2 je dobil dviganje in vrti v višave in se potem zapelje nazaj proti Logatcu in naprej, naprej, naprej…

Spet zacurim na koncu Špilnika, zato nazaj na start, tu naberem in se zapeljem proti Grmadi. Na Z delu Grmade upam na kakšno dviganje, pa me s 55 samo splakne čez na Planinsko polje, kjer pristanem v močnem Z.

Zoranov let

KolarR pa toplanda

Robertov let

in me kmalu pride rešit…

Erzo in Uki se organizirata za Ravno goro. Sam se usklajujem z Megom in Igorjem, pa Mega nepričakovano skensla in z Igorjem se sama odpeljeva na Štajersko (tam je napovedanih najmanj ploh in neviht). Ideja je bila sicer Mrzlica, pa se Igor uskladi s Planinškom za Sv.planino (boljše izhodišče – danes se bo letelo dlje – do Donačke in naprej).

Tako se dobimo ob propadajočih termah v Medijskih in v Zagorje na pristanek pod letališčem pri fuzbal placu. Z Igorjem se naloživa k Janezu in vija-vaja gor na vršne travnike. Še pešaka na start kjer piha idealno 3-4/5-6.

Takoj postavimo (na J čez dolino Save že rastejo karfijole, nad nami pa komaj kaj belega v modrini). V luft Janez, pa jaz in Igor.

Janez poskuša malo na levi, pa gre potem na desno, kamor mu jaz takoj sledim. Razen malo guncanja ne dobim nič in se že peljem (curim) na sprednji greben. Janez poskuša še enkrat proti koči, potem ga zgubim, saj samo še curim in se rešujem. Igor pa podobno malo za mano.

Na zadnjem gričku pred fuzbal placom se že pripravljam na pristanek. Pa le malo zapiska in zavrtim in začem drajsati in vrteti – Igor pa zraven mene. Po m dobivava višino in jo spet zgubljava. Potem dviganje zgubim, Igor pa vrti vedno bolje in hitreje v višave. Še enkrat začnem s podna in počasi le pridem do lepšega dviganja. Končno baza nad mano lepo potegne in naberem do 1500.

Igor se je medtem že odpeljal naprej na Mrzlico. Janez javi, da je toplandal, ker ni dobil nič obetavnega in bo peljal avto dol.

Janezov let

Zagledam Igorja, kako se matra pod vrhom Mrzlice. Zapeljem naprej in dobim nepičakovano dviganje, tako da se z lepo višino 1500 zapeljem čez Igorja, ki je spodaj ves nizek in se mi zdi, da se že umika v dolino nazaj proti Trbovljam. Do Gozdnika me splakne na 900 in v JZ pobočju (kjer pričakujem lepo dviganje, saj je vendar JZ) je kar neko razmetavanje. Komaj se spajsam do grebena in pod vrh. Zagledam Igorja, ki se je spajsal čez Mrzlico na to stran in samo v glajdu tone v dolino za Gozdnikom. Malo kasneje javi, da je na tleh.

Igorjev let

Igorjev Komentar leta: Danes pa kratek in jedrnat zapis: CURAŽA, po uspešnem reševanju skoraj iz podna.  Sicer pa je vsaj novnov.Janez hvala za logistiko. [31.5.2018 17:59]

Porinem malo naprej proti grebenu spredaj na J strani, pa se začne rodeo (kasneje ugotavljamo, da sta Mrzlica in Malič že ves čas javljala J in da sem se verjetno guncal v rotorjih za tem grebenom). Spomnim se svaril, kako v močnem JZ na Maliču ni užitno (JZ naj bi po napovedi ves čas jačal), saj samo splakuje vzdolž grebena in glede na trenutno dogajanje naredim spet eno kardinalno napako: čeprav sem se že prebil nad to J pregrado in tudi sam vrh Gozdnika (imam 1400 in +1), se obrnem in v dviganju zapeljem z vetrom za Gozdnik proti Libojam. In potem gre samo še dol in dol. Malo še povrtavam na gričkih med Libojami in Celjem in potem ven nad Savinjsko do AC-Lopata in nazaj na travnik ob letališču…

Zoranov let

Zoranovi komentarji leta

Začnem pospravljati in razmišljati nadaljnjih korakih, ko prileti Janezov SMS, da že prihaja po Igorja in mene 🙂 . Malo se talim na soncu in tudi v senčki, ko pa prideta, se zapeljemo po AC do Trojan in v Zagorje.

Malo še razmišljamo o večerni Mrzlici, pa nas odreši naraščajoča celica nad Savinjsko, ki se že vali na to stran. Hitro se poslovimo (da si slučajno kdo ne premisli) in z Igorjem čez Trojane / krofe proti LJU…

Zjutraj je kar jasno, da gremo na Primorsko, kjer je najmanjša verjetnost ploh in neviht (S,V na Primorskem tudi obrne na J, JZ). Lijak ali Brestovica.

Igor me pobere pri mojem Hoferju. Na Brezovci prevzamemo v župnišču (Jožetovem – on ima opravke pod Štruco…) testno padalo za Nevidnega, na Železniški se naloži Uki in dol. Zavijemo proti Brestovici in se na pumpi spodaj dobimo z Nevidnim.

Zapelje nas na start in takoj začnemo postavljati. Piha idealno močno, mogoče preveč Z (vmesni sunki J lepo gor).

Prvi je v zraku Igor, ki nikakor ne more dobro pobrati. Šele na Z robu nabere do cca 500 in ponavlja vajo. Potem pa še ostali trije v luft: Nevidni, jaz in Uroš. Nevidni hitro začne pobirati nekaj desno pri vasi. Najprej mu sledim, pa padem ven. Uki nabira kar pred startom in je kmalu nad startom v višavah z Nevidnim. Sam pa pririnem na Z vogal in začnem delati družbo Igorju.

Poskušava levo, desno, spredaj, zadaj, pa nekako čez 500 ne nabereva. Uki in Nevidni objavita, da gresta s 1400 nazaj. Midva pa še kar gore – dole. Po uri in pol se odločim, da grem nazaj na start, pa bo kar bo.

In res okoli starta začnem počasi nabirati in pridem do 1000. Tudi Igor se reši iz podna in že vrtiva skupaj. Vmes grem dvakrat že nazaj v smeri Kostanjevice, pa gre samo dol in se vrnem na rob. Ko se Igor zapelje nazaj, spodbudi še mene in grem s dobrih 1000 za njim. Uki in Nevidni pa se že odločata ali proti Čedadu, ali v Goriška…

Pred Kostanjevico (na Krasu) Igor lepo popravi, jaz pa malo manj in se vržem čez rob. Na S strani pri TITU pa baza, kjer nabereva: Igor s 1700 naprej proti Sabotinu, jaz s 1500 proti Lijaku. Do Lijaka nič dviganja, potem pa naberem do 1500 in na Škabrijel. Uki se že vrača in se usklajuje z Igorjem nekje pri Desklah, Nevidni baje curi…

Čeprav na Škabrijelu lepo naberem do 1400, se raje odločim za nazaj in standardno ruto: Lijak -> Zmajarska -> Čaven in nizek priklopim Kovk. Spet lepo dvignem in kar počez na Plaz. Tu me že daleč zunaj spet (pre)lepo dviguje, tako da se zapeljem daleč ven nad Vipavo. Pa gledam temne oblake proti Anteni in za Nanosom in tudi tu zunaj me še kar dviguje. Zato se raje obrnem nazaj in rabim kar nekaj časa do Anje, da v močnem J, JZ pristanem.

Zoranov let

Ko pospravljam od Nanosa do Podkraja že močno grmi (ampak to je bilo tudi vse – nekateri pa so v tem času še leteli do Antene in nazaj – čeprav jim je bilo čudno…).

Uroš pristane pri Mostu na Soči,

Urošev let

Komentar Uroševega leta

Igor : Edini, ki je šel “po nakupih” v Čedad. Super in respect za “nizkost” po Soški dolini. [30.5.2018 23:22]

Igor pa še kar leti, ko sem jaz že pri Anji. Končno se Igor javi s pristanka pri Kobaridu.

Igorjev Komentar leta:Ko sem, po uri in pol matranja, hotel odnehati, me je nagradila oz. je Zoran pokazal kje gre gor. In potem fajn do Mrzlega vrha. Že tam mi niso dišali oblaki in sem se neodločno in brez pravega vrtenja peljal kar nizko naprej, čeprav sem dobro vedel, da je prenizko. Ampak vse je za nekaj dobro. Sledi pravočasna super logistika, za katero se zahvaljujem Ani, Kantetu in Peterki (za pripravljenost, ki pa jo ni bilo treba izkoristiti), in sem pri avtu pod Brestovico ob 20:30. Šlo bi tudi bistveno dlje, ampak sem ocenil, da “mi ni treba”. Ko me pa Ana pelje proti Tolminu, jih je nad Mrzlim vrhom cel roj (verjetno kakšni tečajniki oz šola). Fajn dan [30.5.2018 22:29]

Še vizualizacija letov:

Uki z vlakom do Gorice, jaz pa pokličem Prevoze in čez 5 min me pobere voznik, ki mene in še sopotnico iz Vipave – Bolivijko, dostavi v LJU.

Igor reši avto s pomočjo Pavleta in z Ukijem domov…