Med prvimi pospravi Erzo, ki si kmalu zagotovi prevoz na start za drugo rundo. Ostali čakamo brez prevelikega interesa. Z Igorjem malo gruntava, ali bi šli na Dobrovlje, ko pa pride Saša z avtom, se odločimo za edino logično rešitev glede na preostali čas: še enkrat gor. Suša in Tom gresta gor peš za kondicijo.

Ko prihajamo na start jih nekaj lepo vrti kar višje nad startom, pa tudi zadaj za hribom… Trenutno sva z Igorjem edina padalca in hitro pripraviva. Saša naju pofotka

in že sva v luftu.

Najprej malo vrtiva pred startom in prideva nekaj nad start, potem Igor odvije na levo za rob do razvalin in tam dobi dviganje. Hitro sem za njim in ujamem lepše dviganje bolj ob hribu in kmalu sem nad vrhom (razglednim stolpom) na 1000. Igor nikakor ne more pobrati nad 900.

Medtem, ko vrtim v neki 0 in ga čakam, od nekod prileti nekdo z BGD Tala in imava bližnje srečanje, saj odvije iz smeri vame šele, ko mu na ves glas zavpijem in tudi sam odvijem stran !!! Igor ne more pobrati više, jaz pa po tem incidentu tudi precej zgubim. Kmalu ponovno najdem in naberem do svoje današnje najvišje višine na 1100. Razmišljam, da bi se kar sam odpeljal v smeri Slivniškega jezera (saj je dovolj pristankov v tisto smer), pa se le odločim, da čakam Igorja, ki tudi spet nekaj pobere. Vmes  pride še Tom za drugo rundo in vrti pod nama. Spet zgubiva in še malo ponavljava vaje, dokler se Igor počasi ne odpelje na pristanek.

Igorjev drugi let

Sam odpeljem za Tomom na desno čez pristanek, tu pošteno zgubim in se zapeljem v velikem loku nazaj in pristanem.

Zoranov drugi let

Tom pa pobere in se odpelje čez start in pride celo čez Slivniško jezero.

Toplakov drugi let

Erzo je pristal JZ od starta kakšnih 16 km daleč v smeri Lisce.

Erzov drugi let

Mega pa je odletel daleč, daleč – pri Radečah čez Savo in do Gabrovke.

Megov let

Po dolgem času se spet organizira jata z istim ciljem: Žusem.

Ob 10.30 na Vrhniki: Mega, Erzo, Uki, Suša in Iskra, ki zagotovi prevoz od tam. V LJU pa Igor in Saša pobereta mene in gasa na Žusem.

Mi smo kakšne pol ure pred drugo grupo na startu (dodatno je z njimi še Toplak), kjer se zbira množica padalcev (predvsem s Štajerske in Koroške). Piha lepo gor s spremenljivo zmerno jakostjo. Prvi potegne Gaberšek in za njim še nekaj suličarjev, vendar se nikakor ne morejo kaj dosti pobrati. Ko po curaži pride Bojan še enkrat na start, mi še vedno modrujemo.

Ko vsi samo še čakajo, se pripravi Saša, ki ima namen le lokalno jadrati in potem nuditi zemeljsko podporo (peš gor po avto in pobiranje, kjerkoli bo že treba…). Odleti in na levi lepo vrti in jadra. Še nekaj jih potegne in ker kaže, da bo pa sedaj le mogoče držalo, se začnemo pripravljati tudi ostali.

Saša se čez nekaj časa odpelje na pristanek.

Sašin let

Ostali pa počasi v luft: Suša, Erzo, Tom, Igor, jaz, Uki, Iskra; Mega pa se kar postavi na stran in še čaka.

Drajsamo sem in tja in počasi in vztrajno … scurimo na pristanek…

Zoranov prvi let

Erzov prvi let

Igorjev let

Iskrin let

Takrat enkrat potegne Mega, se odpelje čisto v levo nad grajske ruševine in začne nabirati pred razglednim stolpom… in se potem odpelje nazaj proti JZ…

Danes je sicer napovedan kar v redu dan, vendar burja ne popušča. Še tik pred zdajci smo nekako usmerjeni na Primorsko, potem pa se le ustavimo pravočasno, ko Igor preveri pri Hermanu Lijak (»ne leti sicer nihče, ampak danes je manj burje kot včeraj, če prideš dol, boš vsaj ti letu, če noben drug…«) in pri Valičih Čaven (»ma je kar močno, mogoče bi na Lijaku bilo…«). Kam daleč nobenemu prav ne paše (logistika) in spomnim se na Dobrovlje (kjer pa je manj vetra, kot bi si ga človek želel (2/4,5 V na Maliču). Mega severno od LJU ne gre in ostaneva sama z Igorjem.

Na pristanku sta dva avta, v zraku trije padalci lepo nad grebenom, nebo precej bolj pokrito, kot je bilo na kamerah pri odhodu iz LJU.

Na startu sama začneva postavljati po idilični travici (res so fantje štart lepo zrihtali !!), ko navalijo polni avti padalcev eden za drugim. Potegnem prvi, Igor takoj za mano, potem v rafalih naslednji…

Takoj desno od starta začnem pobirati v šibkem dviganju nad greben. Igor v vidni bližini podobno. Potem do konca grebena na desno, pa na levo nazaj, popravljam, kjer se le da, čez start naprej po grebenu (do Letuša v dolini), tu spet nabereva lepo in tako sem in tja debelo uro. Enkrat je za spoznanje boljše dviganje levo od starta, kjer nad kotanjo naberem do svojega današnjega max na 1300m in potem spet čez štart do J konca in potem imam počasi zadosti, pa tudi dinamika počasi ugaša. Jadranje je bilo ves čas popolnoma mirno, brez enega samega napetega trenutka. Še malo povrtim na polovici pobočja, da se start malo sprazni pristajajočih.

Igor pristane kakšno minuto pred mano.

Igorjev let

Potem še jaz.

Zoranov let

Med pospravljanjem se Igor priključi prevozu in reši LCja.

Potem pa še v Afriko na prebranac in čevape (in goro svežih kruhkov iz krušne peči). In še sladkarije na koncu…

In še novnov za Igorja.

Močna burja (SV, V) čez SLO. Dopoldne taktiziramo, če se bo le kaj naredilo, pa nič sprememb.

Okoli 13h se slišiva še z Megom, ki bi kar bil za Zavrh. Igor tudi ne najde boljše variante, zato 14.15 prestopi v LCja in na Šoder. Tu k Megu in na vrh.

Na startu kar konkretno piha, generalno iz smeri Krima (izmerjeno 4-6,7,8,9 / 11,2). Občasno pošteno zašumi desno na V robu in skoraj ves čas na levem delu starta.

Po kakšne pol ure cincanja se Mega le odloči in postavi. Kar nekajkrat dvigne padalo in mu ga suka v eno ali drugo stran in ga spet položi na tla. Končno le stabilizira toliko, da je zadovoljen in odleti.

Zunaj ga gunca sem in tja, na momente liftne gor, potem pa spet popolnoma stoji in gre dol kot kanta (kot da ima zastolirano padalo). Počasi se pomika proti Škorpijonu in pristane.

Megov let

Z Igorjem že pred njegovim pristankom pobereva robo in odpeljeva avto na pristanek, kjer naju Mega že čaka.

Še zaključno druženje v Bistri

Zjutraj se zbudimo v megličasto, mokro jutro, prekrito z oblaki. Ponoči je više snežilo in vse je belo še malo pod Col Rodello, nižje deževalo.

Po obsežni analizi vremenske situacije, napovedi in slikovnih podatkov s terena se odločimo za premik na S – smer Kronplatz.

V Canazei, čez Passo Sella in Passo Gardena v Corvaro in naprej gor čez Alta Badia do Brunecka. Vmes je tudi malo padalo. Do spodnje postaje gondole na Kronplatz, kjer si ogledamo pristanek in vremensko situacijo, ki se izboljšuje.

Ko dva padalca pristaneta pri nas ni več dileme. Z robo na vrh in še malo ogledov (proti dolini še nekaj meglic).

Malo še posedimo v restavraciji in potem na SV start.

Tu je že kar nekaj padalcev in vedno več SV vetra, zato pa nobenih meglic več v dolini.

Postavimo

in v zrak: Zoran, Mega in Igor.

Nekaj časa jadramo ob vršnem grebenu, potem odpeljem na Z do S raza, pa nazaj na V in nad pristanek, kjer še malo vrtim, medtem ko Igor pristaja.

Igorjev let

Minutko za njim sem na tleh. Novnov!

Zoranov let

Ko pospravljava, se pridruži še Mega.

Megov let

Še filmček

Še vizualizacija

Uspešen zaključek odprave proslavimo v restavraciji v Innichenu in počez čez Dolomite in Karnijce do Udin in na Unec (in seveda v LJU).

Štirje super dnevi v super družbi !!!!