Že zgodaj začnemo dumat kam, pa kdaj, pa,… (Boris, Igor in jaz), pa kar odlašamo: Kovk noče obrniti na JZ in kar nabija burjo in S, pa še čisto se pokrije vsa Primorska. Čeprav smo bili že skoraj zmenjeni za dol (pa še Špelo smo imeli zraven), se z Igorjem na koncu ozreva proti Gorenjski (kjer je ves čas zapeljivi sonček) in se odločiva: če se že gremo sam dol vreč, naj bo vsaj na soncu.

Boris (s Špelo) odstopi, midva še cincava med Krvavcem (v bazi) in Gozdom (v soncu brez vetra). Ampak pravi Igor, da bo šel peš na Križko in bo zrihtal žico za težke rukzake gor potegnit (mu sicer ne verjamem, ker je med tednom in izven sezone…).

Pri Seničnem pobere Jureta, ki priganja, da je treba takoj gor, ker je idealno in drži in je on samo malo napakco naredu, da je zdajle na tleh… Se zbašemo v LCja in gor na sam start (po pooblastilu gazde, da ne bomo kaj zamudili…).

Takoj postavimo in v luft: Jure drugič, pa jaz in Igor in še ostali…

Sam začnem nabirati pred startom (do cca 1100, več mi ne gre za nobeno ceno), ostali se že zapeljejo na V rob, pa nekaj tam vrtijo, pa tud nazaj pridejo. Potem se zamenjamo in midva z Igorjem vrtiva tam in vrtiva in vrtiva in spet nazaj, da še nad startom spet vrtimo in vrtimo in vrtimo… in vrtimo.

In ko se nam vsem že pošteno vrti, imam po slabi uri in pol zadosti (ker čez 1150 ne pridem, pa če se raztrgam) in se odpeljem na pristanek skupaj z Igorjem.

Igorjev let

Zoranov let

Igor zapelje nas šoferje gor po svoje makine.

Dan se je obrnil dosti bolje, kot sem (smo) sploh pričakovali…

Zjutraj pUnČkA sproži zadevo in po nekaj krogih smo usklajeni za Nanos vzhod, ker je tam (glede na aktualno postajo Nanos 3/6 SV) po sproti razviti teoriji kao sprejemljiva burja (čeprav na Kovku 11/16 SV). Še Janez C. se prijavi za akcijo in se zberemo.

Železniška s pUnČkO, Unc z Megom in na cestninski Razdrto Janez s svojim reševalnim avtom in Igor (da je avtomobilno neodvisen). Obadva se preložita v LCja in dol- gor (smo še nekaj kombinirali z enim avtom v Podnanos, pa nas Kovk in vetrnica na Razdrtem odvrneta od misli, da bi kdo želel odriniti z Nanosa proti Vipavski…).

Pri Anteni ne piha skoraj nič in vendar kar lepo gor po pobočju (SV ?). V mrazu takoj postavimo in postopoma v luft: sam moram kar odskakljati, da končno speljem, ker kar noče vzeti, potem pUnČkA (baje podobno), pa Janez in Igor in šele z zakasnitvijo še Mega, ker ga naraščajoči sever prisili, da pride skoraj do V roba, preden odleti …

Najprej zavijem v levo in curim kot kanta, Ko obrnem nazaj, je nad Mano pUnČkA, ki tudi curi kot kanta (očitno smo v senci SV raza, ki zadrži ves S). Nazaj pod start, kjer sem že nizek, pa čutim dviganje in me po obratu izstreli v višavo za 150m skupaj z rikvercanjem (kar vidim, kako se S zlije okoli vogala v Vipavsko…) in jojojanjem. pUnČkA zraven mene samo tišči stran od pobočja, pa ji z rikvercanjem proti Vipavski z gasom le uspe, da se zrine ven in se po liftu dol spušča proti cestninski. Sam tiščim proti Ubeljskemu – proti S vetru 5-10 in z gasom, tako da se spustim po liftu dol tik zraven cestninske.

Zoranov let

Janez in Igor samo vozita direkt naprej, stran od Nanosa in čez nekaj minut pristaneta bolj in manj blizu mene.

Igorjev let

Janezov let

Še Mega se upira S in počasi pricuri do nas.

Megov let

Janez me zapelje gor po LCja in potem se pridruživa zaključnemu druženju v AvioPubu. Zanimiva izkušnja…

V začetku še gruntamo kam in kako (enaki cilji kot včeraj), na koncu kar obvelja Kovk.

Na Železniški se naložim k Borisu in Špeli in do Logatca po Mega. Igor (z zaceljenim in pometenim padalom) in Faaca medtem po AC pobereta Jeana in do Anje. Mi pa od zadaj gor na Kovk.

Takoj postavimo (dokler še kaj piha gor…) in v luft Boris, jaz in Mega (še vedno testira lahko raketno opremo).

Ko že vrtim na Podrti, pridejo še Jean, Faaca in Igor in se tudi spravijo v luft. Vozim proti Hublju in iščem Borisa, ki čez nekaj časa prizna, da je scuril k Anji, kamor nese tudi Faaca.

Faacov let

Jaz pa za Megom do Hublja in ko vidim, da od tod naprej on samo tone, se obrnem ves nizek nazaj in spet do starta. Vmes vrtiva skupaj z Jeanom, ki gre še naprej od Hublja. Nad startom spet obrnem in še enkrat do Hublja, medtem, ko Jean toplanda, da bi rešil avto, ki ga medtem že rešuje Faaca.

Jeanov prvi del

Mega pristaja pri Anji,

Megov trikotnik

ko zaključim drugi krog (je kar treba delati v teh balončkih, da ostaneš nad grebenom) in imam zadosti in se tudi sam odpeljem dol.

Zoranov let

Blizu mene pospravlja tudi Igor. Jean pa kot zadnji iz jate pristane po drugem startu, ko mu že piha dol.

Jeanov drugi

Še zaključno piceriranje pri Anji. Dosti več, kot smo pričakovali.

Danes (kljub napovedi jačanja SZ) dopoldan nekaj manj vetra in bolj pokrito – mrčasto (močna inverzija okoli 1200-1300), kot včeraj. Kar nekaj časa se usklajujemo kam (edino, kar je jasno, je, da gremo na Primorsko).

Ob 11.15 na cestninski v Logatcu: Faaca, Igor, pa Boris in Špela v LCja in naprej. Jean cinca (ker ni jasnega izziva…). pUnČkA in Mega in mogoče Jean nekaj kasneje za nami (če bo imelo smisel… ker je itak vse u kurcu al u pizdi – ne vem točno kje 🙂 ). Nekako najbolj navijam za Nanos (mogoče bo nad inverzijo), ampak še ko odvijemo na Razdrtem ven, razmišljamo, če ne bi raje šli na Slavnik…

Ko parkiramo nekaj pred anteno ob cesti, gre Boris na ogled na greben in pove, da je idealno. Z robo na idilične osončene jesenske trave za rob na vrhu Grmade in res piha 3-4/5-6 J. Hitro postavimo in v luft: Boris, Faaca, Igor in jaz ob budnem očesu Špele.

Igor je že tik pod spodnjim robom, Faaca še nekaj niže, sam pa tudi hitro zgubim višino (vetra na platoju bistveno manj, kot na startu, piha pa kar JV (?) vzdolž roba), vendar se obdržim še do Lovske nad grebenom, kot tudi Boris. Nad robom grem tudi 50 proti lovski, kjer pridem pod greben. Boris tu vrti neko nulo. Faaca nižje, v višini predora, vozi naprej v smeri Vipave.

Pridružim se Borisu, ki medtem nabere nekaj m višine, v ozkem in šibkem dviganju. Igor pripelje kakšnih 20 m pod naju in tudi zavrti. Gledam ga skoraj pod sabo. Je precej bliže strmemu pobočju kot midva (ko sem prihajal, tam ni bilo nobenega dviganja). Ko že zavrti stran od pobočja, zaslišim hrskanje suhljadi (ko sedež podrajsa po suhih vejah) in trenutek za tem že potone v gole krošnje, na katerih obvisi raztegnjeno padalo, kakšnih 50m pod cesto v višini predora…

Nekaj napetih trenutkov, ko na najine pozive po postajah ni odgovora, potem se le odzove, da je, kot kaže, z njim vse OK in je na tleh in najbrž brez poškodb. Malo kroživa nad njim, preverjava, če je res vse OK in poskušava Špelo, ki je z LCjem že na poti dol, opozoriti, kaj se je zgodilo in kje približno naj ustavi. Faaca je že daleč naprej in pristaja za AC pumpo.

Faacov let

Ko scurim pod Igorja, se odpeljem nad dolino in pristanem na travniku pod odcepom nanoške ceste.

Zoranov let

Nekaj minut za mano pa je tu tudi Boris.

Igor medtem, ko pospravljava, pride gor na cesto, se uskladi s Špelo, ki pride kmalu potem dol po naju. Zapeljemo do Faaca, ki že pripravlja žagico 🙂 in nazaj gor.

Naslednjo uro in pol opravljamo strokovna gozdna dela: žaganje manjših in debelejših, bolj in manj suhih pol-dreves, lomljenje vej, trebljenje suhljadi in obiranje štrikcev (še Mega, kot uradna oseba in Samsa, kot ekspert na tem področju, bi bila ponosna na nas…). Vmes se demokratično odločamo, kam bo kakšno debelce padlo in se usklajujemo, kaj naj kdo naredi, da ne bo kdo poškodovan. Ko smo že v zadnjih fazah, se pojavi od ceste zgoraj tudi oseba, ki se predstavi kot član ekipe gasilcev, ponudi motorko, ki pa jo hvaležno zavrnemo. Nihče se ni spomnil, da najbrž ne bomo ostali neopaženi pod raztegnjeno trobojnico Igorjevega padala v pobočju Nanosa in da bi lahko sporočili na 112, da ne rabimo pomoči. Možakar se hitro poslovi, mi pa počasi zaključimo, in se odvlečemo gor na cesto.

Ker je še rana ura in ker smo ravno spet skoraj na vrhu, se odpeljemo še do Renjakov, če bi mogoče še eno odleteli. Pa nobenega preveč ne mika, zato samo otrebimo in razpletemo Igorjevo padalo in akcija je zaključena. Vsi smo leteli in dan je rešen 🙂 – in nihče ni poškodovan 🙂 .