Danes končno lepši dan, pa veliko več SV vetra. Ampak danes bi pa vsi nekam šli 🙂 … Ko je jasno, da izbire ni kaj dosti, se spet odločimo za Zavrh.

14.30 na Šodru: Faaca, Mega. Ko se že zbaševa k Megu, pride še Igor. Erzu se ne da, ker je itak preveč vetra in se zraven še izgovarja na prehlad…

Pri Škorpijonu poberemo še pUNČKo in gor. V vasi danes piha. Na štartu sunki 8, občasno pa prbije tudi več.

Postavimo in v luft: pUNČKa, pa jaz, Igor, Faaca in Mega. pUNČKo lepo dvigne pred startom in jo gunca sem in tja, mene pa tudi. Ni primerjave z včeraj (no, tu pred startom sva z Erzom sicer še curila, danes pa kar buta gor…). S pUNČKo se zapeljeva vzdolž grebena, bolj zunaj malo spusti. Nekaj pred Javorčem se ona odpelje ven nad ravnico (in komaj leze naprej) in se počasi spusti na tla. Sam pa se, po rahlem poskušanju nazaj proti Borovnici (tu okoli Javorča je bolj mirno, V vetra vzdolž grebena pa veliko), obrnem proti  Vrhniki in se uspem pripeljati do BJ-ja. Čez Vrhniko pokaže tudi 60, spušča pa -2,-3.

Zoranov let

Nekaj za mano pripelje Vanja, ki pristane na stadionu (ga že pošteno zebe… saj ne da bi ga motilo rikvercanje na anteni s polnim gasom in razmetavanje v rotorjih 🙂 ).

Faacov let

Mega pristane pri Škorpijonu, kamor že pridivja Erzo (ko zve, da smo v zraku, ga prehlad takoj mine…).

Megov let

Mega in pUNČKa z njim gor rešit avte, Erzo pa v luft.

Igor tudi pristane pri Škprpijonu.

Igorjev let

Erzo pa seveda pripelje do doma…

Erzov let

Kdor pa danes ni šel, mspodaj u je res lahko žal !

Po nekaj dneh gnilega vremena danes ni kaj bolje, le dežuje ne. Z Erzom se uskladiva za Zavrh in razpošljem zborni SMS za 14.30 na Šodru. Pa mi vsi (tisti ki sploh) odgovorijo z zavrnitvijo: enemu se ne zdi obetavno, drugi je še bolan, tretji je samo ne, četrti bo raje jutri,… Le Jeana zanima današnje letenje, vendar ne Zavrh…

In tako sva z Erzom sama na Šodru. Z LCjem v Borovnico in gor. V vasi ne piha nič. Tudi na štartu ne (čeprav je Slivnica z 8/11,4 padla na 6/8, bi moralo tu še vedno biti nekaj vetra).

Vsaj dol se bova vrgla, si rečeva in postaviva; Erzo sicer gleda nizke baze levo na Trebelniku in upa, da bo vsaj to nekaj dalo…

Potegne Erzo in odvije na levo in curi. Jaz potegnem naprej, ker mi je premalo vetra za rikverc tule. Levo za raz in sem že nekaj višji kot Erzo. On poskuša zavrteti, pa samo zgublja. Greva naprej čez naslednji hrbet v grapo (jaz si rečem, da bom samo peljal proti Bistri, pa dokler gre…). Tu Erzo ves nizek (200m nad podnom) začne drajsati in zadrži višino (=nižino). Pa si rečem, da je vredno poskusiti (čeprav skoraj nič ne piskne). In vrtiva neko -0 in vrtiva in vrtiva in počasi nabirava. Meni gre bolje, ker sem višji (slišite, jaz sem zgoraj, nad njim 🙂 ) in kmalu vrtim neko 0,5-1,0, Erzo pa spodaj zgubi in še enkrat kritično zacuri. Sam pa kar (kolikor lahko plosko) vrtim in nabiram po cm ko zmešan. Erzo gre še malo naprej v naslednjo grapco proti Javorču in tudi tam začne nabirati po cm. Kmalu sva na isti višini in odslej je vse samo še poezija.

Naprej do Javorča. Sva nad grebenom v enakomernem vrtenju. Erzo obrne in nazaj, jaz pa sem že mimo vrha (z namenom na Vrhniko). Ko vidim, kako lepo ga drži, ko vozi nazaj, še sam obrnem. Tako se voziva nazaj skoraj do štarta, ko začutiva močnejši veter, ki naju kar malo zgunca. Erzo malo zacuri, zato jaz obrnem in via Vrhnika. Z lepo višino čez mesto, BJ-ja in do Podlipske, kjer pa me veter čisto ustavi (?) in si z višino daljnovodov ne upam čez njih v Podlipsko, zato obrnem in pristanem pod Hribi.

Zoranov let

Nekaj za mano tu pristane tudi Erzo.

Erzov let

Še vizualizacija letov

Erzo aktivira Dušana B. za reševanje do Šodra, potem pa midva še po LCja na Zavrh.

Jean pa se zadovoljno igra na domačem peskovniku.

Jeanov domači peskovnik

Kdor pa danes ni šel, mu je res lahko žal !

Po dveh bolj ali manj deževnih dneh (čeprav so nekateri tudi kje leteli…) je danes napovedan lep, sončen jesenski dan, z meglo v dolinah do poznega dopoldneva (ali pa ves dan…). Na Vipavskem je že zjutraj šajba, žal pa je na Lijaku tekma Snežinka in me tja preveč ne vleče. Erzo objavi zbor za 11h.

Na Železniški sva le midva, Igor gre v svoji režiji, naši mladi tekmovalci (Jean in Kastner in netekmovalec Uki), so že na Lijaku. Pobereva Mega na Uncu in gasa dol, saj sploh ni več debate o kakšnem Čavnu (da ne omenjam Nanosa V…). Gremo pod Lijak in s Samovim kombijem na start…

Gužva ni prevelika, vetra pa tudi še ne. In krožimo po startu in modrujemo in… Tekmovalci dobivajo navodila in se počasi pripravljajo. Erzo zažene paniko, ko malo bolj pihne gor in z Megom postavita in odletita in nabereta… Potem gredo v luft tekmovalci in ko se sprazni, počasi postavimo še navadni padalci. Vmes je odletel tudi Uki, za tekmovalci pa midva z Igorjem in kasneje še Saša.

Levo od starta hitro naberem in proti Zmajarski. Ker popolnoma zacurim, vmes še enkrat popravim do 1200 in do Skreta, kjer naberem do 1300. Ker je više gori še S in živahno, me naprej ne mika (pa tudi Erzo in Mega že prihajata nazaj s konca Čavna) in obrnem nazaj proti Lijaku  in zasledujem Erza in pobiram za njim. Pa mi hitro uide v višave in naprej, tako da spet sam do starta, pa naprej nizek na Danijela, kjer naberem in proti Škabrijelu. Zadnje pol ure mi že najeda živce brenčanje postaje, ki jo ima nekdo po pomoti konstantno pritisnjeno, jaz pa svoje ne morem blokirati ali ugasniti, ker jo imam zadaj v sedežu…

Na Škabrijelu se znajdeva skupaj z Ukijem in skupaj vrtiva nad vrhom, dokler ne navijem v bazo (1100) in se odpeljem nazaj proti Lijaku, medtem ko gre Uki naprej za Erzom in Megom proti Sabotinu. Ves nizek pridem pod start, pa se le nekako spajsam spet na 1200 in do Zmajarske in Skreta. Še vedno aktivirana nekogaršnja postaja mi je živce požrla že do konca… Naprej proti Ajdovščini se mi še vedno zdi preveč S vetra in v veter, zato se zapeljem ven nad dolino in nazaj na uradni pristanek.

Zoranov let

Med pospravljanjem pristane Jean, ki je uspešno speljal tekmo do cilja.

Jeanov tekmovalni let

Domen je menda v prvo scuril

Domnov prvi

in šel še enkrat gor in je še v luftu. Potem še nekaj časa nakladamo, da pristane Uki,

Ukijev let

nekaj za njim Erzo

Erzov let

pa Igor

Igorjev let

in tik za njim Domen drugič.

Domnov drugi

Ko smo že skoraj sami na pristanku (s štamprli Kantetovega hruškovca) , pristane zmagoslavno še Mega

Megov let

(ki je danes tekmoval z Erzom – nas je obvestil po pristanku…)

Še vizualizacija letov: