Danes pa Z, čez dan naj bi jačal. Naj bi se pa tudi pokrilo bolj ali manj popoldne. V LJU megla do podna (ves dan). Odločimo se za Čaven (smo včeraj prisluškovali Aljažu…). Igor je dopoldan že dol, Tom (Pavlič) je v jati in prihaja v Vipavsko, iz LJU pa midva s Faacom do Unca, prestop k Megu, Ravbarkomanda Jean in do Anje, saj med potjo Tom poroča, da so Valiči s Čavna že scurili.

Ko se dobimo, takoj gor na Kovk (čeprav je le 3/4,4).

Na startu piha v sunkih, vendar se takoj pripravimo, le malo počakamo in v luft: jaz, Faaca, Jean…

Po nekaj uspešnih zavojih pred startom zacurim pod Podrto in potem se začne matrarija, kjer mi daje edino tolažbo Faaca, ki je z mano v curjenju. Ostali, ki so šli malo kasneje, ostanejo nekje na višini grebena.

Po pol ure borbe se predam in zapeljem za Faacom do Anje…

Faacov let

Zoranov let

Po postaji si prisvojiva Tomovo Škodico in še enkrat gor.

Okoli 14.30 sva drugič na startu in postaviva, medtem ko se Jean vozi nad nama… Vse pokrito s kopreno.

Ob grebenu takoj na desno, vendar tudi sedaj ni nič podarjenega. Na Podrti se oba kar matrava in komaj spraviva toliko nad greben, da greva naprej, pa sva hitro spet pod robom. Na Hublju se zafiksirava in drajsava balončke toliko časa, dokler končno ne nabereva bogato nad rob (1000) in naprej proti Predmeji.

Tom pristane zgoraj in reši svoj avto.

Tom reši svoj speljani avto

Pri zadnjih skalah obrnem nazaj, najprej se kar vozim, pri Hublju pa spet borba do grebena. Nazaj do Podrte sem že spet nizek in ker se bliža polna ura (in predvsem, ker ne morem več pobrati), se odpeljem ven in na pristanek,

Zoranov let

kjer ravno pristaja tudi Faaca.

Faacov drugi

Igor pristane malo pred uradnim.

Igorjev let

Igorjev Komentar leta: Borba do konca. Če mi nebi ljubljanska megla in gužva postregla s popraskanim avtom, bi rekel-odličen dan. Decemberjemesecnenvarnihpraskpress!

Jean pa se bori na startu, da bi toplandal, pa mu startajoča (se ve kdo) akrobatsko zapreta zračni prostor, kar mu vzame ravno toliko, da pride pod greben in potem v jezi in žalosti pricuri k nam na pristanek.

Jeanov neuspeli toplanding

Mega javi, da je scuril na Lijaku (očitno vozi samo še okoli Čavna…).

Megova klasika (1.del do Lijaka)

Igor s Faacom reši Megov avto, Mega prištopa do Placa v Vipavo in potem se po delno dislociranem zaključnem druženju združimo na Placu in domov…

Danes pa zjutraj spet močna burja z meglo v LJU in sončkom povsod drugje, inverzija. Le Igor je za akcijo – in verjame, da bo na Primorskem veter padel (kar je sicer napovedano, pa vsem dvomljivo, saj so na  Kovku sunki čez 20). Jaz sem bolj za Gorenjsko (ali Zavrh, če ne bo preveč JV). Potem opazi Igor stanje postaje na Mangrtu: idealno sončno z 1,5/2,5 J. In sva ekspresno zmenjena.

Ko že štartava izpred POPTV-Hoferja, Igor le preveri s Trentarji še enkrat v živo in zve, da je postaja v dolini, kot kaže pri Zepu na vrtu… In samo obrneva in dol na Lijak. Kovk res počasi spušča.

Na start prideva sama kot prva, ko na dovozu dol prehitiva Dragana in Janeza. Občasno že pihne lepo gor, čeprav je JV tendenca. Postavimo in v luft: Igor, Dragan, jaz in Janez. Potem pride na štart še nekaj redkih, nekateri po službeni dolžnosti (Aljaž).

V zraku je treba kar delati, loviti ozka in močna dviganja (mešanica burje čez, JV, termika) in kaj dosti nad greben ne pride nihče. Sam poskušam proti Vojašnici, pa sem prenizek in grem nazaj, spet vrtiva z Igorjem na V robu, pa desno od starta, malo zgoraj, malo spodaj. Ko se bliža polna ura, se zapeljem še na Danijela in nazaj in na pristanek.

Zoranov let

Igor pa malo za menoj.

Igorjev let

Gor po avto kar z Valičevim kombijem (on nadaljuje s šihtom še eno rundo, preden bo šel na zaslužen večerni počitek na hobotnice), midva pa zapeljeva oba avta dol.  Doli pa nas vse tri prestreže Iggy z goro čevapov (mora izpraznit zaloge pred dokončno predajo kulinaričnega objekta novim lastnikom…)

poslednja večerja

Igorjev komentar leta: Glede na začetno “zavajanje” postaje na Mangrtu (upravljavec bi lahko dal obvestilo, da je že zdavnaj v dolini, tako kot je to storil Klavdij na Kobirškem stolu), še kar pravilna odločitev. Če prištejem še dobro družbo, zastonjkarske čevape, paradižnik in radler in kar nekaj smeha ob “zadnji večerji” (škoda ker še ni bilo svežih lignj in sip, s katerimi se bo še mastil eden od solastnikov 777), kar fajn dan.

Že zgodaj začnemo dumat kam, pa kdaj, pa,… (Boris, Igor in jaz), pa kar odlašamo: Kovk noče obrniti na JZ in kar nabija burjo in S, pa še čisto se pokrije vsa Primorska. Čeprav smo bili že skoraj zmenjeni za dol (pa še Špelo smo imeli zraven), se z Igorjem na koncu ozreva proti Gorenjski (kjer je ves čas zapeljivi sonček) in se odločiva: če se že gremo sam dol vreč, naj bo vsaj na soncu.

Boris (s Špelo) odstopi, midva še cincava med Krvavcem (v bazi) in Gozdom (v soncu brez vetra). Ampak pravi Igor, da bo šel peš na Križko in bo zrihtal žico za težke rukzake gor potegnit (mu sicer ne verjamem, ker je med tednom in izven sezone…).

Pri Seničnem pobere Jureta, ki priganja, da je treba takoj gor, ker je idealno in drži in je on samo malo napakco naredu, da je zdajle na tleh… Se zbašemo v LCja in gor na sam start (po pooblastilu gazde, da ne bomo kaj zamudili…).

Takoj postavimo in v luft: Jure drugič, pa jaz in Igor in še ostali…

Sam začnem nabirati pred startom (do cca 1100, več mi ne gre za nobeno ceno), ostali se že zapeljejo na V rob, pa nekaj tam vrtijo, pa tud nazaj pridejo. Potem se zamenjamo in midva z Igorjem vrtiva tam in vrtiva in vrtiva in spet nazaj, da še nad startom spet vrtimo in vrtimo in vrtimo… in vrtimo.

In ko se nam vsem že pošteno vrti, imam po slabi uri in pol zadosti (ker čez 1150 ne pridem, pa če se raztrgam) in se odpeljem na pristanek skupaj z Igorjem.

Igorjev let

Zoranov let

Igor zapelje nas šoferje gor po svoje makine.

Dan se je obrnil dosti bolje, kot sem (smo) sploh pričakovali…