Erzo zjutraj pokliče: Smuk. In ker se je Uki “prijavil” za šoferja, rabijo/mo LCja (zato sem obveščen med prvimi 🙂 ). Manca in Mega sta zraven, Mateji in Luku je prezgodaj.

10.15 Rutar. Kastner in Mirko (skoraj direkt z nočnega šihta) nas ujameta kasneje z drugim avtom.

Na Smuku smo prvi. Ko pridemo gor, piha idealno, potem začne zapirati nebo in usihati veter… Erzo preveri potrgane/povezane štrikce na M6. Pridejo še Mirko, Kastner in Koc in še nekaj domačinov v naslednjih avtih.

Erzo potegne in nekaj časa vrti in drajsa pred in pod startom (v ugaslem soncu in pokritem nebu), dokler dokončno ne scuri.

Erzov let

Veter občasno pihne, večinoma je bolj nula. Še nekaj poskusov domačinov (tudi Koc), ki ne dajejo preveč optimizma (vsi so bolj spodaj pod startom, kdo tudi scuri v poden). Uki pripelje Erza s podna. Končno spet malo več sončka in Erzo gre v drugo “scurit”. Pa pred startom kar vrti in nabira po cm. To da spodbudo ostalim in se odpravimo: Mega, Manca, jaz, Domen in Mirko.

Desno od starta takoj začnem vrteti in naberem v zanesenem stebru do 1300 in potem nazaj (Erzo je že visoko nad mano, Manca z Megom za sabo še enkrat pred start za popravno nabiranje). Ob vrtenju naberem do 1600 nad Uršno selo. Tu je zraven že Mirko v višavah, jaz začnem curiti, ker se usmerim preveč po dolini direkt proti Dolenjskim toplicam (scurit 🙂 ). Erzo me natuli, naj grem desno nad griče, da kaj ujamem. Mega in Manca se pridrižita Erzu in Mirku v višavah in so že naprej pred mano, ko se jaz borim s 1050 s ponovnim pobiranjem. Najdem, naberem do 1400 in za njimi gore dole, vrtenje… Nad Dolenjskimi dobim bogato dviganje do 2300 in potem se v višavah med 2000 in 2200 vozim do Žužemberka. Manca sporoči, da se ji je udrlo in gre pristati.

Mega vrti in lepo nabira, potem zavije v levo proti Dobrepoljski dolini za Erzom. Opazim Mirka daleč spodaj, skoraj “nad tlemi” proti Muljavi. Nad mano in desno je grd, temen oblak in vse pokrito in čeprav mi gre gor, nočem navijati v to črnino in se kar usmerim proti Ivančni (bova vsaj z Mirkom skupaj pristala). Odslej mi gre  -1 do -2,5 dol. Od Sušice do Muljave vzdržujem višino 900. Mirka ne vidim (gotovo je že na tleh). Nabrati več ne morem in s to višino si ne upam naprej. Mirko pa je prav tu lepo nabral na 1400, šel čez in še enkrat nabral do 1400 in se zapeljal do Šmarja_Sap 🙂 .

Mirkov let

Sam zavijem proti Ivančni in čez nižje gričke pristanem pod startom Zgornja Draga pri Polževem, nekaj pred Višnjo goro.

Zoranov let

Vesel za 2 radia 🙂 🙂 ! Še pospravim ne, sta Uki in Manca že pri meni. Erzo javi, da je pristal pri Vidmu-Dobrepolje.

Erzov let

Kastner tudi tam nekje.

Domnov let

Potem pa se začnejo organizacijsko logistične kombinacije. Gremo pobrat Mirka v Šmarje. In pristane še Mega v Dobrepolju…

Najprej hočemo k Rutarju po Megov avto (ključ ima seveda pri sebi…)… Potem se obrnemo od koder smo prišli, LCja napojimo s svežo nafto in se odpeljemo v Dvor po Kastnerjev avto. Čez gmajne po trojico v Videm in na zaključno pico v Grosuplje…

Vsi zadovoljni še in še …. (malo je skalilo Erzu veselje le sporočilo, da je Koc zavil na Z in pristal nekje pri Pivki !!!!! )…

Kocov let

Danes lep dan z napovedanim močnim JZ čez dan. In je res tako. Nevidni & Co. gredo že zgodaj na Lijak odleteti Ridge Rider Klasiko 🙂 . Erzo ne more pred 15h, jaz imam tudi delo, pa me Mirko spravi za ob 12h na obrate. Ker na Gorenjskem še ni premočno (?) se odločiva za Gozd.

S pristanka se nama pridruži še (nenapovedano) Faaca, kasneje bo prišel tudi Štus z Erzom.

Na startu od nule do nabijanja, pred poseko je viden res močan V (pokažejo sonde). Malo čakamo, potem dvema Slovakoma uspe pobrati, ostali, ki postopoma startujejo v glavnem scurijo. Potegne še Faaca in … takoj scuri.

Faacov let

Ko pride ponovno gor, je vse še bolj umirjeno. Faaca gre še drugič in pove, da mu ni všeč (ta V, ki ga gunca) in se odpelje dol

Faacov let

in domov (pride zvečer še družinsko 🙂 ).

Po kakšni uri čakanja (meni ni za vreči se dol, v takem pa za jadranje ni pravega upanja, saj odslej vsi scurijo…) pridejo Erzo, Edo, Jugo in Štus. Skupaj čakamo in modrujemo in nakladamo še nekaj časa. Na startu se nabere gužva. Nekateri scurjeni pridejo še enkrat gor. Končno spet malo bolj normalno zapiha in ko sonda potegne, začne kar nabirati. Pa takoj postavi Erzo in potegne. Malo za njim je v zraku Mirko in potem jaz in potem (prej ali slej) še ostali naši.

V zraku je spodaj razgonjeno, daleč zunaj pred V robom pa mi Mirko pokaže lepo dviganje, ki ime odpelje na 1300. Že mislim, da sem zmagal (Erzo se drgne ob pobočju in nabira proti Kriški) in se odpeljem bolj proti grebenu, pa spet zgubim. Potem vrtim na prednjem robu in drajsam (občasno z Mirkom) z ostalimi. Vidim, da gre Mirko na pristanek.

Še enkrat poskušam zunaj nabrati, pa je brez pravega uspeha. Po 45 min narobe vidim, da je 1 ura že mimo in se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Faaca pride familiarno in z njegovo pomočjo rešimo njegovo in Mirkovo logistiko

Faacov družinski let

in potem proti LJU. Erzo jadra do Zaplate in nazaj.

Erzov let

Edo,

Edov let

Štus

Štusov let

in Jugo pa so tudi leeeeeeeteeeeellliii…

Ko prideta končno po mene, vsi trije skupaj iščemo okoli Krapinskih toplic naslednji kucelj, da nekako ubijemo čas, ki bo še pretekel, da bosta onadva dokončno scurila.

Najdemo krtino Juraki.

Uki naju odpelje čim bliže vrhnjim travnikom, potem pa še malo peš. Erzo potegne na koruznem strnišču, potrga 4 štrikce na M6 in se odpelje s krtine (slikce tukaj) …

Erzov let

Jaz potegnem Rooka brez trganja štrikcev in se tudi odpeljem s krtine…

Zoranov let

Malo sva potolažena, saj sta medtem tudi Peter in Mega na tleh malo pred Bizeljskim…

Erzo že dva dni govori, da bo danes Ivanščica… In gremo, čeprav Aladin ne obeta preveč. Še Mega in Ščuka pa Uki za šoferja (mora postopoma spet povečati stik s padali/padalci 🙂 .

Na poti vse mrčasto, nobenega sonca.

Na Ivanščici še veliko snega in mraza – in smo popolnoma sami. Navlečemo nase vse kar imamo, se malo podpiramo s hrano in čakamo na izboljšanje (v resnici pa optimizem pada).

Ko pride množica Hrvatov (brez JL 🙁 ), nas to le spravi na (nizke) obrate. Hrvati začnejo postavljati in se metati: večina kmalu izgine (na pivo), nekaj jih osamljeno vrti na levo. Med zadnjimi postavimo še mi.

Odletim prvi in se po nekaj muke spravim na 1400. Prvi za mano starta Erzo, potem Nevidni in Mega. Jaz zgubljam skoraj na višino starta (1100) in spet nabiram. Erzo s cca 1500 odleti čez vrh na J stran, jaz si ne upam za njim, ker mi je še vse zabasano in me ne mika v baze (ki pa spodaj v resnici sploh še niso pravi oblaki, ampak bolj nega gosta vlaga in mrč ?). Potem prideta Mega in Ščuka in blizu skupaj nabiramo. Mega se prvi odloči za čez, midva s Petrom mu slediva. Ko Uki vidi, da smo vsi na J strani, se tudi on odpelje dol z LCjem in nam začne slediti. Močno zgubljamo na J pobočjih, potem pa le dobim(o) dviganje in naberemo in naprej proti JZ. Sredi naslednjega (živahnega) vrtenja Erzo javi da je on na 14 km (scuril) in kje vendar smo mi…

Erzov let

Še nekajkrat zavrtim(o) skupaj, potem pa se mi zadeva ustavi pri Začretju (nekaj čez avtocesto Varaždin-ZG), kjer se ne morem več pobrati.

Zoranov let

Mega in Nevidni seveda pobereta in odpeljeta dalje (v smeri Sotle). Pošljem koordinate Ukiju, pa moram vseeno še malo počakati, saj Uki najprej pobira Erza, ki se mora še malo potolažiti (slikce tukaj)...

Erzov let

Erzo nas skliče za ob 14.30 Na Šodru: Erzo, Mirko, Boris in še pridruženi član jate Malina in seveda jaz. Snamemo Ukija za šoferja in gor.

Na startu idealno, ko pridemo.

Ko začnemo postavljati pojača… in jača… in jača (7/10,7). In potem modrujemo. In ko kao malo poneha, je Malina le dovolj sprovociran (ko stoji ob Erzu, ki je že v bojni pripravljenosti), da odleti. In ga odlifta gor in goni sem in tja in komaj naprej. Končno zleze naprej in se odpelje v levo. Erzo pa sede nazaj med nas…

Pride Štus in sede med nas… Še nekaj modrovanja, potem pa se le počasi malo umiri (5,5/8,7). In ko se še malo umiri, se odloči Erzo pokazati nam ostalim… in odleti. Tudi liftanje gor in naprej in ven in na levo proti Vrhniki (le malo zavrti).

Erzov let

Se pripravimo še ostali in startamo: Boris, pa Mirko, jaz in Štus. Boris rahlo migetajoče nad Borovnico in potem ven in v levo in proti Vrhniki in pristane med šolo in BJjem.

Borisov let

Mirko po začetnem lepem dvigovanju malo za Škorpijonom scuri na uradni pristanek (zaveda se, da mora nekdo poskrbeti za avto, ko pride Uki dol 🙂 ).

Mirkov let

Jaz kar na levo in z višino okoli 900 do konca grebena in potem čez Vrhniko do travnikov pod Hribi.

Zoranov let

Štus pa se odpelje daleč ven nad Barje in potem z veliko nasprotnega vetra (piha čisto z V) seveda NE pririne nazaj do Škorpijona.

Štusov let

Uki in Mirko rešita najprej Štusa, Boris odpešači do šodra do avta in pobere mene in Erza na njegovem pragu z krožnikom makaronov. Potem pa še malo delnega druženja v Mantovi …