Padalska jataSpet nekaj novega ? – Željevica
Erzov let
Danes napovedan močan JZ čez vso SLO, pa se vseeno odločimo za Goljak (že včeraj smo ga omenjali in mogoče ne bo premočno). Mateja in Luka za, Mega ne, Manco ne zanima.
Ko se peljem na Vič, pokliče Uki, da je v Ilirski, kjer ga je stranka zafrknila… in ima ves dan čas 🙂 … brez padala…
Na Viču se poleg Mateje in Luka naloži še Mitja Holz (ki ga Goljak že dolgo zanima). Ovinek v Borovnico po Ukijevo opremo in Postojna->Pivka->Ilirska-> Zabiče, kjer nas čaka Uki. Po obvozu naprej do trgovine (pristanek), tu pustimo Ukijev avto, še Uki v LCja in daleč okoli Goljak na sam start.
Tu piha. Jug. 4-6/8,8 (Kozlek 6/9). Malo smo napeti, najprej se nam zdi (pre)močno. Pa malo modrujemo, si dajemo poguma, pa kdo bo prvi… Potem gre Luka po robo in hkrati še vsi ostali. Holzu se zdi za njegovo padalo preveč čelnega vetra in bo šofer. LCja spraviva z griča dol na normalno cesto in nazaj na start peš.
Uki medtem že startal. Luka tudi odleti in se skoraj v isti višini odpelje ven čez kritični plato. Postavlja Mateja in nad njo jaz. Luka javi, da gre proti vetru 20 brez gasa. To prepriča Holza, da tudi on začne postavljati svoje padalo… Veter malo razmetava, Holz nama pomaga.
Odletim hrbtno najprej jaz, potem še Mateja in čez nekaj časa še Mitja. Do grebena gre res bogato nad platojem, tu pa po malem zagrabi dinamika. Vozim v smeri Kozleka po robu med spodnjim in zgornjim platojem proti Ukiju, ki vrti že skoraj pri Kozleku. Luka je nekaj višji nazaj v smeri starta. Potem pa začutimo steber in zavrtimo in potem se zgodi najlepša stvar: kar od nekod se vzamejo beloglavci, drug za drugim in v stebru z nami jih vrti cca 15 !! Čudovito mirno in močno dviganje. Ko poneha, tudi beloglavci kar mrknejo. Naprej proti Kozleku, kjer najdemo še naslednje dviganje. Mitja nas dohiti in odpelje naprej proti Ilirski, ostali za njim. Ko smo čez Kozlek grem jaz za Mitjem, ostali obrnejo nazaj. Midva nadaljujeva do Ilirske z občasnim rahlim nabiranjem. Mitja ima dovolj višine, da preleti še progo in pristane na drugi strani.
Holzev let
Jaz obrnem nazaj in pristanem blizu krožišča.
Zoranov let
Ko pospravim, se z Mitjem srečava pri krožišču in greva v gostilno Danilo, kjer si privoščiva menu1. Mateja, Uki in Luka še kakšno uro od najinega pristanka jadrajo, potem gresta Mateja in Uki na pristanek k trgovini rešit avte,
Ukijev let
Luka pa prileti v Ilirsko in se nama pridruži (pri menuju1).
Lukov let
Pol ure kasneje se z menujem1 bašeta še Mateja in Uki.
Ko se nahranimo (in naberemo novih moči 🙂 ) je ura že 6. Vendar še dovolj zgodaj za še kaj – Sv.Trojica (če ne bo premočno …).
Do Pivke in proti hribu. Najprej na prekrasne travnate pristanke v dolini pot Sv.Trojico, potem pa vija vaja sem in tja in naokoli in smo na vrhu pri cerkvici (no v resnici traja malo dlje 🙂 ).
Na vrhu piha 4-6/8. Luka se začne takoj pripravljati, jaz vzamem Nuptseja in tangice. Na J pobočje, ki je bolj strmo in piha skoraj gor. Ostalih ne zanima pridružiti se tej akciji.
Luka štarta in v močnem vetru zajadra sem in tja, občasno samo nekaj metrov nad tlemi.
Mateja in Uki mi raztegneta Nuptseja in še jaz v zrak. Odpeljem se ob pobočju in ven. Proti vetru cca 15, ko pa obrnem z vetrom, pa tudi 55. Malo zaokroživa in pristaneva na predvidenem travniku drug zraven drugega.
Zoranov let
Lukov let
Neprecenljivo 🙂 !
Erzov let
Erzov komentar leta: Pinzgauer je zakon – brez njega ne prideš pod štart in še 150 višinskih metrov peš do štarta. Škoda le, da je generalni veter zgoraj sever (glej let Ovčar) – potem letim preko doline: občutek podoben kot pri letu s Kepe v Julijce, le da so tu nasproti Prokletije! Hvala za ta dan!
Po jutranjem obsežnem usklajevanju (Aladin ne daje ažurnih podatkov – ne dela OK), se na koncu odločimo za Krvavec. Jaz poberem Matejo, Luka je šel že zgodaj na Sorico.
Ob 11 h pod Ambrotom. Mega, Manca in Mirko pridejo z Ukijem. Vsi se zbašemo v LCja in do hotela.
Piha šibko, občasno z V. Postavimo pod hotelom. Luka javi, da na Sorici ni nič in da pride(jo) sem. Uki v luft, pa Manca, jaz in Mirko. Čez nekaj časa še Mateja in Mega. Manca se odpelje ven nad zgornjo postajo, nič ne nabere in se kmalu odpelje proti Ambrožu.
Uki, Mirko in jaz najprej malo drajsamo pod hotelom, pa nič ne naberemo. Prvi se odpelje proti Ambrotu Uki, tik za njim Mirko, potem še jaz. Za razliko od njiju, ki priklopita Ambroža na višini starta, jaz v grapi vmes pošteno potonem in pridem precej pod start. Ne morem se spajsati nazaj do starta, medtem, ko onadva lepo vrtita in po malem nabirata (matranje). Malo vrtim pod Ambrožarjem, potem nad Ravnami in v smeri Apna. Debele pol ure se matram, vendar kaj konkretnega več ne naberem. Še pol ure na Grajcu, naberem največ do 1000, ko pa se pripelje še Mega proti pristanku, imam guncanja dovolj in grem tudi sam na pristanek.
Zoranov let
Manca je medtem šla še enkrat gor z Lukom in drugimi. Mirko in Mateja tudi kmalu pristaneta.
Malo nakladamo in filozofiramo kaj naprej. Pristaneta še Luka
Lukov let
in malo za njim Manca z Ambroža.
Mega gre s prevozom reševat LCja. Uki pa je nabral in odpeljal do Kriške in nazaj.
Ukijev let
Ko pospravi še on gremo na pavzo k Tonaču.