by ·Komentarji so izklopljeni za 141019 Champolin – Belvedere Low P1402 16:06:35

Ostali prisotni se odpeljejo s kombijem (tudi Mega in Jasna), Luka gre po Megov avto, da bo malo delal za službo.

Jaz prodajam slabo voljo, pa me začneta  Mateja in Luka hecati, naj grem še na kak nov start, da se bom potolažil (in se približal Erzu 🙂 ) . Belvedere je dostopen z avtom, tako, da me kmalu prepričata.

Mateja pelje gor. Na ovinku pri Hotelu Pordoi odvijeva na makadam (zaprt za promet) in po ovinkih gor do primernih travnikov – Belvedere spodaj.

Niže na travnati glavi eden postavlja, nekaj pod njim starta zelena Mantra 6. Malo v šali rečem Mateji, če to ni mogoče Erzo… Tisti na glavi tudi odleti, potem postavlja še eden, zraven pa Mateja razgrinja meni. Piha lepo gor, tako da hrbtno odletim. Peljem se malo v levo, nekoliko drži, potem pa na sončen standardni pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Ko sem na tleh, Erzo vpije po postaji, kje da sem. Ker smo hoteli po Erzovem zgledu ta start narediti za “na lager” :-), se ne oglašam 🙂 . Vidim ga, kako prihaja proti meni in se reži in vpije v postajo. Seveda je tista zelena Mantra res bil on in tako sva oba “prikrito” naredila isti nov start 🙂 🙂 .

Erzov let

Erzov let

Povsem sem potolažen in spet ful dobre volje (in to smo kar vsi 🙂 ).

Ko pristaneta Mega in Jasna (in večina ostalih) s starta Passo Sella, se naložimo in pri apartmajih poslovimo. Oni ostanejo še jutri, mi nazaj v SLO…

Čeprav so v SLO padale danes 100tke, smo se pa mi prav fajn imeli tukaj …

 

Nekaj Zoranovih slikic tukaj

Še nekaj Matejinih slikic tukaj.

by ·Komentarji so izklopljeni za 141018 Col Rodella E P1399 13:38:12

Danes pa Dolomiti 🙂 .

Ob 6h poberem Matejo in Luka in do Unca, kjer že čakata Mega in Jasna. Ob 10.30 nas Mega že varno pripelje  po italijanski strani v Canazei/Campitello, kjer čakamo in iščemo Guida okoli gondole (kombi ekipa + Gaberškovi dopolnilni člani so že izstopili na Passo Sella).

Končno naložimo robo (Mateja in Luka imata padali že pri Guidu) in gasa gor. Navijam za desni start pod stolpi Sella, pa odvijemo na levo do parkinga pred zapornici … in mučen polurni pešak na Col Rodella (gondola je nehala voziti zadnji teden v septembru, v vikendu našega obiska…) s težko opremo (Jasna in Mega seveda kar laufata naprej 🙂 ).

Naši se počasi pripravljajo. Padalcev “skoraj nič” v primeri z zadnjič. Piha iz JZ smeri, tako da smo priča kar nekaj atraktivnim startom na E startu. Ker tudi za sedežnico piha gor, v miru postavim. Končno začnejo eni nabirati in večina naših v luft.

Potegnem naprej v šibkem vetru in se samo odpeljem (0 dviganja 🙁 ) za robom okoli hriba na J pobočje, kjer začnem drajsati skupaj z Rakunom (kasneje poimenovani “Rakunov raz” ). Rakunu  po dolgem času uspe pridrajsati nad travni rob, meni ne, tako da se, počasi zgubljajoč višino, odpeljem na veliki senčni pristanek, kjer se vse cedi od nočno-jutranje mokrote.

Zoranov let

Zoranov let

Na sončku sušim padalo. Tudi večina naših je že na tleh. Tudi Erzo.

Erzov let

Erzov let

Mateja in Luka pa zgoraj taktično čakata na boljše pogoje in jih tudi dočakata (vsaj za drajsanje ob hribčku 🙂 ).

Matejin let

Matejin let

Lukov let

Lukov let

by ·Komentarji so izklopljeni za 141018 Passo Sella P1400 16:29:20

Medtem spodaj Erzo organizira nadaljne akcije. Najprej kar s kombijem (pobere mene pri gondoli), potem pa Guido ustavi zadevo (ker mora skrbeti za večino – ljudje pa hočejo kar sredi dneva v apartmaje ipd.).

Ko pristane Mega, imamo ključ do njegovega avta (Mateja z drugim ključem še kar drajsa v zraku in sploh noče dol 🙂 ) in Mega nas odpelje gor na Passo Sella (Jasna, Erzo, jaz). Ker je že kasno, Jasni in Megu ni, midva z Erzom sva absolutno za (vsaj nov štart, če že delalo ne bo več pod stenami). Mega si naloži moj križ, Jasna pa Erzovega na sredi poti in gor. Nekateri še drgnejo navpične stene Piz Ciavazes nad nami.

Na strmih travah piha od V s strani (nekateri so kar odnesli padala dol…). Erzo potegne in se takoj odpelje pod stene, pa samo curi, tako da se odpelje po dolini proti Belvedereu.

Jaz pa samo naravnost ven tonem proti Canazeiu, potem pa desno v dolino Fassa in pristanem na sončnem pristanku.

Zoranov let

Zoranov let

Luka in Mateja ravno zaključujeta svoje “drajsanje”. Guido nas postreže z radlerjem, pirom in sokom… Erzo pristane nekaj za mano.

Erzov let

Erzov let

 

Pospravimo in v apartmaje.

by ·Komentarji so izklopljeni za 141017 Pr Tič P1398 16:28:29

Danes pa je zjutraj res slabo vreme: orkanski Z in  jesensko deževje (v LJU). Najprej sploh ne pomislim na letenje (in tudi z Erzom sva si enotna, da danes pač ne…), ko se na OLC pojavi Jožef z novim startom pri Sedučniku nad Dovjem (točno tam smo nekoč stali in si ga ogledovali, pa je žal dol pihalo…).

Ko ga pokličem, kakšne so bile razmere, ga dobim ravno, ko v lepem sončku išče start Pr Tič (za katerega je nama z Erzom včeraj zmanjkalo časa…). Usmerim ga na pravo lokacijo kjer piha idealno… Ekspresno v LCja, da ga ujamem in se skombinirava za prevoze (Erza ne zanima…).

Pri cerkvici v Lomu pod Storžičem ga poberem, malo po tem, ko pospravi. Gor k Tiču po Jožefov avto (in ogled starta, ki je travnik kot v pravljici – razen grozilnih tabel o privatni posesti in znakov o prepovedanem prometu mimo turistične kmetije odprtih vrat 🙂 …). Oba skupaj dol do cerkvice v Lomu, kjer pustim LCja, Jožef pa me zapelje še enkrat gor in se poslovi, saj se mu že kar mudi.

Odpešačim na vrhnji rob idiličnega, v nulo pokošenega travnika. Tudi veter je praktično nula. Začnem postavljati Rooka, ko z (neregistriranim) avtom pridivja mladenič od kmetije odprtih vrat in me začne zasliševati, kaj delam tu brez dovoljenja. Povem mu, da se pripravljam na letenje, v dobri veri, da na taki, v nulo pokošeni travici, najbrž ne bom naredil veliko škode. Mladenič bi se kar nekaj kregal, pa mu povem, da sem videl, da so pred kratkim od tu odleteli Košnjek in kolegi. Ko sliši to ime, je naenkrat ves drugačen (Košnjekovi imajo 20m naprej vikend…) in mi blagohotno dovoli (“… no ja, samo če ne bodo zdaj vsak dan prihajali padalci…”) in se poslovi…

Postavim do konca in ob kibiciranju fantiča (ki je prigonil bicikel do mene), potegnem v (zelo) rahlem  Z. Rook skoči gor in že sem v zraku – z manjšo kravatico na levi strani (grrrr… 🙁 ), ki me vleče v levo. Speljem čez drevesno mejo nad dolino, poskušam rešiti kravatico, pa mi ne uspe. Zaradi kompenziranja z desno komando sem precej zabremzan – počasen, tako da se samo zapeljem nad Lom in pristanem na travniku pri cerkvici.

Zoranov let

Zoranov let

by ·Komentarji so izklopljeni za 141016 Ženiklovec P1396 13:23:17

Ko sem bil včeraj za Storžičem, sem se kar navdušil nad okoljem, opazoval še možnosti za nove starte in potem doma na satelitskih posnetkih zaznal lepo lokacijo resnega samostojnega starta, ki pa ga še nihče od lokalcev ni odletel.

Ker so bile zjutraj objavljene podobne vremenske razmere (da o Z ne govorim), sem že zgodaj zdražil Erza (res se mi je zdelo lepo, da bi šla sem skupaj in odletela in bi tako tudi jaz enkrat vsaj malo povrnil Erzu za nešteto novih startov, ki mi jih je predstavil doslej… A sem bil dovolj cukrast ? 🙂 🙂 ).

Erzo je takoj za in ob 11h sva že na poti v Tržič vsak s svojim avtom. Najprej si ogledava pristanek za start Pr Tič (kar bi bilo na zadnjem mestu), potem pa skozi Lom do Slaparske vasi (tudi včerajšnja lokacija). Tam pustiva Erzov enoprostorec. Z LCjem gor mimo rampe in skozi goste smrekove gozdove po mestoma razjahani cesti  (ki je na enem odseku postala blaten kolovoz), do čudovite planine Javornik.

Parkirava LCja in s skepso ogledujeva kje je neviden in precej oddaljen pristanek… Piha prav, tako da vzameva robo (Erzo hribovsko, jaz Rooka s tangicami) in po travnatem pobočju proti vrhu Velike Javornika (Ženiklovec) 1715m. Čisto na vrhu se že zbirajo meglice, pa tudi piha malo postrani (J, pobočje obrnjeno proti Z), zato postaviva na 1660. Erzo je precej skeptičen glede doleta in razmišlja, da bi pristal kar spodaj na planini (in tako rešil še problem avta…).

Potegnem, ko vsaj rahlo pihne gor… Najprej kaže, da bom tudi sam težko zvozil do Slaparske vasi (in že gledam strme travnike pri Domu pod Storžičem…), potem pa kar drži in drži in drži in rahlo piskne vsake nekaj časa, tako da z veliko višino preletim prvi kritičen kucelj in speljem mimo Bele peči (1583m) praktično na višini grebena. V živo si ogledam svoj potencialni start na Planini zgornja Konjščica, mimo katerega se ravno peljem. Obrnem in gledam, kje je Erzo, pa ga nikjer ne vidim. Nadaljujem naprej nad Pavšlom, pa vse naprej do Tiča. V zraku je mirno, gledam dol na spodnji pristanek pred Dolžanovo sotesko in obrnem nazaj proti včerajšnjemu pristanku. Še vedno lepo drži, tako da po slabe pol ure pristanem na znanem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Pokličem Erza, kaj se dogaja. Seveda je imel Erzo prikrite namene 🙂 . Res je rešil avto,

Erzov let

Erzov let

vendar zato, da se sedaj pelje na Pavšel. Medtem ko jaz pospravljam, on postavi še na Pavšlu in pristane čez nekaj minut pri meni z drugim novnovim danes 🙂 .

Erzov let

Erzov let