Popoldne imam civilne obveznosti, zato je treba čim prej na teren. Povsod naj bi bilo kilavo, ampak na Gorenjskem je zjutraj v resnici šajba (z obveznim močnim Z…). Vseeno sem pozen iz LJU. Najprej se mislim samo potolažiti s skokcem z Gozda, pa me bazice, ki obilno nastajajo in kar visijo nekje na sredini med dolino in vrhovi, odvrnejo od tega. Grem raje malo pogledati za Storžič, kjer je še vse jasno.

Skozi Tržič in gor na Lom in še malo naprej. Ogledam si pristanek. Najprej razmišljam o Ženiklovcu, pa je spodaj vseeno čutiti nekaj vetra (torej bo zgoraj kar močno ?), zato se raje odločim za nižji Pavšel.

Po cesti gor, pri rampi “ubacim” € in po nekaj ovinkih sem nad planino nad Pavšlom. Veter je idealno ugoden, zato takoj vzamem Rooka in tangice in malo dol na pobočje, saj se od Loma že približujejo meglice.

Hitro postavim in potegnem in se v mirnem odpeljem nad Lomsko dolino. Niže kot sem, bolj je čutiti veter, ki vleče gor po dolini in me ustavlja. Pristanem na travniku za Slaparsko vasjo, kot sem planiral.

Zoranov let

Pospravim in k drugi hiši (v prvi ni nobenega avta), kjer nafehtam prevoz za gor. Med vožnjo zvem za vse lokalne zdrahe v zvezi z rampo, ki jo moja šoferka odpre z daljincem. Na poti dol me rampa še enkrat ustavi in zahteva še 1 €, da me spust v civilizacijo…

Vreme napovedano slabše kot je. Z pa močan, kot je (zadnje dni). V okolici LJU tam do Polhovega Gradca ARSO kaže nekaj manj vetra. In grem na oglede.

Spodaj v dolini komaj kaj piha (Z). Se zapeljem gor do Mehačka (kmečki turizem odprtih vrat) okoli 12h in vsaj 1/4 h opazujem veter: skoraj 0, občasno rahlo pihne z Z. Vmes mi hoče Erzo naprtiti skrite namene, čeprav sem tukaj čisto odkrito – predlagam Kovk za popoldansko resno letenje. Ker ni nikjer tistega strašnega Z vetra (ki je napovedan za ves dan), vzamem Nuptseja in gor do pod Malo Grmado, kjer je Z start (ki me že dolgo draži 🙂 ). Erzo pa me vmes še dodatno draži, da bom zamudil Kovk in da je  itak premočno in ne bo in…

Na slemenu čisto laminaren Z občasno bolj pihne (takrat proti Tošču zašumijo gozdovi) – (3/4,5). Razpakiram robo in malo počakam. Ni sprememb in se začnem pripravljati. Sonce zakrijejo temne baze. Pa začne pihati močneje in tudi sunki so močnejši (cca 12.45). Tacam po robu in merim (5,5-6,5/7-9,8). Naslednji dve uri. Ko vmes prvič posije sonček, veter pade kar za 2m. Takrat se dokončno vpnem v tangice in postavim Nuptseja in naredim zidek, ki postane ob naslednjih sunkih našponan zid. Takoj, ko se sonce zakrije, veter spet prbije (!?). Vmes se tudi enkrat že skoraj odločim za pospravljanje.

Okoli 15.ure (po 2 1/2 h napetega pričakovanja tu gori) se mi zdi, da se je le malo umirilo (ali pa sem se navadil in sprijaznil…). Počakam trenutek, ko se malce umiri veter (in skoraj ni okoliškega šumenja), potegnem hrbtno, še jaz umirim padalo, se obrnem in stopim v zrak (je taka strmina in toliko piha, da je to tako 🙂 ).

Vendar mi v zraku gre kar dol proti Sv.Uršuli –  tu sem za kucljem Čelo (726m) , ki očitno zapira Z pot v pobočje Grmade (?). Nizko med zvonikom in lipo speljem proti grabnu, pa me samo tlači dol. Že razmišljam, da bi pristal pri kmetiji odprtih vrat Mehaček (vrata so zaprta, ker ni nikogar doma in upam, da se jim bom izognil), pa imam le dovolj višine, da gre čez drevje na robu, kjer se graben strmo spusti. Na robu pa dobim KONKRETEN ruker gor, da me kar pošteno zgunca in se v rahlem dviganju zapeljem ob Z pobočje. Lepo drži in celo malo pridobim, tako, da bi se lahko brez problema zapeljal čez Polhov Gradec, vendar čutim zunaj, na odprtem, močan veter, ki me šejka (pa še večji problem prevoza bo tam doli), tako da raje obrnem nazaj v dolino in v močnem skanaliziranem dolincu (piha J od P.Gradca) pristanem v veter na travniku za gradom.

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, ustavim mimoidoči avto, ki se ne more upreti, da bi  me ne zapeljal gor po LCja 🙂 .