Na šodru je že Erzo, s katerim se uskladiva še za Ulovko. Midva greva letet, končno logistiko pa bo zaključil Mirko, ki bo odpeljal Erza na koncu gor. Do križišča in z Erzovim busom gor še do kolovoza.

Na startu piha rahlo dol, občasno nulca. Postaviva in čakava. Erzo potegne nekajkrat hrbtno, pa mu ga vsakokrat tik pred zdajci sesuje…

Ko potegnem jaz naprej in laufam, odletim, vendar gre samo dol in se že bojim, da ne bom prišel do križišča. Malo pred travnikom le nekoliko zadržim višino in lahko še zaokrožim, preden pristanem na lepem travniku pred križiščem na frišnem dreku.

Zoranov let

Ko nabiram padalo, tacam z enega kravjeka na drugega ob vprašanjih gruče otrok, ki so prišli od bližnje kmetije. Malo obrišem posrane štrikce in ko pospravim, prileti še Erzo (bravo, mu je ratalo !!) in me seveda preleti do naslednjega travnika ob cesti, kjer ga pobere Mirko.

Erzov let

Tam najbrž ni bilo dreka…

Na Lijaku pa se Damjan vrača z dopusta

Damjanovlet

Spet Erzo kliče že zgodaj: matra ga neizpolnjenost včerajšnje želje – Čedad. Najprej sicer malo nalaga, da sta v igri Goljak ali Lijak, ampak takoj se usmeri na Lijak, ker na Goljaku najbrž ne bi bilo pravega vetra. Zaenkrat sta zmenjena z Borisom… Kakorkoli, meni je prezgodaj (ob 11.30 planirani odhod), pa še ob 13h me delo baše (ko je že Mega skoraj za), tako da mi Matejina in Maretova kombinacija najbolj ustreza: smer Krvavec ob 14.30. Megi se ne da še enkrat na dolgo pot v naš konec in se odpove udeležbi in ostanemo sami trije.

Da ne bo prevelike zamude, poberem Mareta pri toplarni kar jaz, potem pa gasa pod Ambrota, kamor malo za nama pride tudi Mateja. Tu je sicer kombi, ki pa gre na Ambrota (se bo počasi treba navaditi na ta luksuz pri logistiki…), mi pa planiramo na Krvavec. Priklopijo se še trije padalci, ki jih tudi zanima na vrh. Po obvozu mimo rampe in do hotela. Ker kaže OK podaljšamo proti vrhu Krvavca, potem pa se v sedelčku odločimo kar za Zvoh. Na vrhu nekaj nakladajočih planincev, ki nas malo čudno gledajo, ko se pripeljemo. 6 padalcev in 8 padal in vsa moja krama – bravo LC !

Z Maretom postaviva na Z startu, oni trije na smučišču (povsod piha lepo gor), Mateja pa se ne more odločiti, kam bi postavila. Prijavim se za sondo in potegnem, malo za mano pa še Mare. Malo se matram in iščem naokoli, ampak uporabnega dviganja ne najdem in se odpeljem do hotela, tam malo lovim, spet nič, potem pa nad Ambroža. Tam končno nekaj najdem. Vrtim in nabiram in padam in tako naprej. Je ozko in sunkovito in slabše kot včeraj (ko je lepo delalo pod bazami), vendar uspem nabrati in se obdržati med 1500 in 1600. Više mi ne gre, drugim pa še manj, saj skoraj nobeden ne nabere nad štart.  Mare je nižje in se tudi bori in vrti, Mateje pa od nikoder. Nekajkrat vprašam po postaji, kje je in kaj se dogaja, pa ni odziva. Počasi imam dovolj in se odpeljem na pristanek, kjer pristanem točno po 1 uri.

Zoranov let

Mare ravno odhaja gor po avto, ko pokliče Mateja in pove, da ni startala. Pri startu ji je lepo dvignjeno padalo sesulo in se je pri zaustavljanju malo potolkla, pri ponovnem poskusu na smučišču pa je že pihalo preveč s strani, tako da na koncu ni odletela. Žal ima ključ od LCja Mare, tako da  mora na drive & hike turo gor, Mateja pa uživa na večernih razgledih na vrhu Zvoha :-), dokler ne pride po njo. Potem pa še malo druženja pod Jenkovo lipo…

Erzu pa očitno tudi danes Čedad i bil usojen…

Erzov prvi let

Erzov drugi let

Delux pa ni nič letel, ker ga ni na OLCju 🙂 …

Ko se zjutraj slišiva z Erzom, je njegov cilj že določen: Lijak ob 12h; Špela je z Deluxom in zemeljska podpora bo rešena. Meni je zaenkrat prezgodaj. Potem pa se prijavi še Manca za po 13h, pa tudi Mega bi lahko bil šele takrat enkrat v akciji. Kot že ves zadnji teden, je tudi danes napovedan V in postaje to bolj ali manj potrjujejo. Odločimo se za Krvavec, saj je ves dopoldan v modrini in soncu, veter pa tudi ustreza.

Dobimo se pod Ambrotom malo pred 14h in naokoli so že lepe bazice in od modrine je ostalo bolj malo. Na pristanki piha lep JV. Gasa z LCjem mimo Ambroža , po offroad obvozu in do hotela, kamor pridemo tik pod bazo, ki je kar obsežna in temna. Pod hotelom postavlja Malina z ekipo tandeme: snemanje adrenalinske Slovenije pod vodstvom Tofa je v teku. Mi trije se raje odločimo za kapelco in hitro postavimo. Manca še pokadi svoj svitek v upanju, da se bo malo razkadilo (oblaki namreč 🙂 ), medtem ko jaz počakam da pihne gor in potegnem.

Najprej poskušam malo ob pobočju, pa mi je prešibko (Mega kasneje seveda ravno to šibko dviganje izkoristi, da nabere nad start in se odpelje čez Kržiše na V rob…)  in se odpeljem čez grapo nad Ambrota, tu pa začnem vrteti in nabirati v živahnem okolju vse do baze. Kmalu se pripelje tudi Manca, ki se drži bolj Z. Mega se pripelje iz baze nad Kržišem na V robu in tam nabira. Naslednjo uro vrtimo tod okoli, zgubljamo enkrat več eden, potem drugi ali tretji… Manca prva pristane, Mega pa kmalu za njo. Jaz uživam naprej, saj sporočita, da bosta onadva poskrbela za spust LCja (po kavici…). Tako še dobro uro vrtim in nabiram, proti koncu pred Grajcem in potem pospešeno pristanem, ko se mi zdi, da bosta kmalu zgoraj pri rampi in da bosta mogoče potrebovala telefon za njen dvig.

Zoranov let

Megu pošljem številko in ga pokličem, pa pove, da je že peš na poti in da bo kmalu pri avtu… Manca me nazajgrede pobere na pristanku in še na skupinsko pico pod Jenkovo lipo kamor Mega dostavi LCja. Lepo, delovno, dvourno jesensko letenje :-).

Erzo pokliče navsezgodaj za akcijo proti Bohinju  (nov start Šipnica, povezan s postpogrebnimi aktivnostmi). Ker se mi zadeva ne izide, mu voščim veliko uspeha. Potem se slišimo še z Manco in Megom in se priporočim za popoldansko letenje in sprotno obveščanje o akcijah in situaciji. Dopoldan me nekajkrat pokliče Tom Pavlič, ki je v naših krajih (na Rakitni je na predstavitvi zmajarstva…) in bi se rad priključil. Mega ugotovi, da je, malce v nasprotju z napovedmi, idealno na Grmadi in okoli 12h se z Manco odpravita tja. Kasneje se pridružijo še ostali (Emil, Sašo, Redstar in Tom). Mega edini odleti že kmalu, ostali pa, glede na zmanjšanje jakosti vetra, v ustreznih presledkih.

Ko odidem iz LJU, je Mega že drugič v zraku in ko pridem na Planino, še zadnji pristanejo. Pospravijo in potem se šoferji naložijo v LCja in gasa na start. 5 ljudi mi pomaga v trenutku postaviti padalo in me lansira v zrak (Manca, Mega, Redstar, Sašo in Tom) in v momentu sem v dviganju in naberem 100m nad start. Oni spodaj imajo malo problema z vžiganjem LCja, jaz dajem napotke iz zraka in jih opazujem daleč spodaj. Na močnem vetru se vozikam sem in tja, medtem, ko Megu in Manci le uspe zgoljufati elektroniko in se končno odpeljejo dol in na druženje, jaz pa se še kar vozikam in vozikam, dokler sonce ne začne zahajati in se bistveno ohladi. Več kot 1100 ne naberem. Počasi me začne zebsti in se odpeljem daleč nad Planinsko polje in poten proti pristanku, kjer me že čaka LC.

Zoranov let

Ko pospravim, se pripelje mimo še Mega, potem pa proti LJU.

Med potjo mi Erzo razloži, kako je bilo na Bohinjskem…

Erzov let

Po dveh dneh dežja končno ne dežuje, čeprav ni nič kaj prijazen dan. Kličem Erza, pa ni za nobeno akcijo. Mene pa kar matra. Erzo predlaga, naj pridem pogledat hribčke okoli Vrhnike (kar on že ima in mu ni treba…).

Res se odpeljem na Vrhniko in ko sem že tam, ugotovim, da sem pozabil telefon. Rezervni v avtu je tudi prazen, vendar le uspem obvestiti Erza, da sem tam. Seveda se ne more upreti skušnjavi in čez deset min se že razgledujeva z grička (Hribi nad Staro Vrhniko) kod in kam piha veter.

Erzo sprovocira, da potegnem padalo iz avta, medtem ko on gre po tamalo in jo odpelje domov. Ko se vrne, razgrne še on in 3x se vrževa po hribčku dol in nekaj sekund zajadrava po zraku (vadim hrbtni start 🙂 ). Potem ga zamika še pogledat na en star projekt, če bi mogoče bilo in z avti se odpeljeva čez Staro Vrhniko na Storžev hrib (?). Hrib se ni spremenil, samo še malo bolj so drevesa zrasla, predvsem pa veter piha narobe. Nič. Pa greva še enkrat dol in nazaj na prvotno lokacijo in se še dvakrat vrževa dol potem pa razlaz.

Zoranov track…

Sva kar oba potešena :-)…