Ko zjutraj gledam današnjo napoved, verjamem itak samo v Buzet, čeprav se člani Jate odločajo za Vipavsko – Kovk ali Lijak. No, o Kovku razmišlja le Vidičev Dragan, ki predlaga zbor ob 10.45 na Vrhniki (po napovedi Kovk ves dan ne bo obrnil s SV kam drugam, Lijak pa gotovo bo). Mojca je že prej najavila, da bi šla na Lijak, Erzo pa tudi takoj počepne za Lijak (“na Buzetu boš sam scuru, to ni za pozimi, boš ziher manj letel kot na Lijaku”… kje so časi, ko je Erzo zagovarjal “prepoved” Lijaka, ki da je za pusije…).

AMojca je tudi za Buzet in še Milan je sprva za, dokler ne ugotovi, da je včeraj pozabil rokavice na pristanku in gre v iskalno akcijo (kar ga gotovo stane več, kot če bi kupil nove v Hoferju 🙂 in bi šli na Buzet 🙂 ). Drugih kandidatov sredi delovnega tedna ni (pa še Veseli december kliče na delovne obveznosti…) in tako se z AMojco odpeljeva okoli 11h iz LJU sama -> proti Lijaku za 1.grupo (Dragan, Mojca, Erzo).

Erzo nama (zamudnikoma) organizira prevoz, ki naju čaka na pristanku (zelena Alhambra … v resnici naju čaka moder Sharan 😉 ). Še enega naložimo in gasa naokoli (čez Solkan, saj je cesta čez Ravnico zaprta do nadaljnjega ?!) gor in dol na start.

Rečem si, da me gotovo že leto ni bilo na Lijaku in ko sedaj to preverim, sem bil nazadnje tukaj res 12.12.2022, torej le kak dan manj kot 1 leto (dobro sem se ga izogibal 🙂 ).

Na startu nekaj Čretnikovih tečajnikov v odletanju in pripravi, sicer pa presenetljivo malo padalcev. Takoj začnemo postavljati, saj nekateri že lepo pobirajo. V luft Mojca (ki mi pred tem lepo pripravi padalo), pa Erzo in Dragan. AMojca pa počaka mene, da odletim v prvem poskusu in potem štarta še ona.

Levo mimo okna do V roba kjer dobim lepo in močno dviganje čez 1300 (še nekaj drugih se mi pridruži). Potem z lepo višino in občasnimi ostrimi dviganji mimo Kasarne do Zmajarske. Tu spet naberem in okoli roba do Skreta na cca 1200. Ker je višje SZ in niže SV, ne rinem naprej (pa v tistem trenutku nikogar ne vidim – kar ne pomeni, da ni bilo nikogar tam naokoli 😉 ) in se odpeljem nazaj.

Ko sem mimo Zmajarske AMojca po postaji javi, da sta obe z Mojco pristali.

Mojčin let

AMojčin let

Lepo nad grebenom do Lijaka, tu naberem skoraj do 1400 in prek Danijela do Škabrijela. Tu prav butne gor od Soče, da spet z lahkoto popravim višino in nazaj čez štart mimo Kasarne še enkrat do Zmajarske.

Čeprav še lepo dela, se ne trudim preveč in obrnem nazaj mimo Lijaka do Danijela in na pristanek, kjer že naveličano čakata Mojca in AMojca.

Zoranov let

Sprva ne vemo, kje bo zaključil Erzo (ker je izginil z LiveTracka), zato se Mojca odpelje k Anji, kjer je po povratku z Nanosa pristal Dragan, midva z AMojco pa bova po potrebi prevzeli Erza v LCja.

Draganov let

Dragan Vidic : Kratko vendar sladko! Za ta čas neverjetna termika – na redko posejana, stebri pa široki in močni. Spomladanske višine. Sem bil prepričan, da je burja na Kovku ponehala, pa me je na koncu, ko sem bil popolnoma prepričan da bom z lahkoto priklopil Kovk, sklatila na pristanek. [7.12.2023 19:11]

Pa se izkaže, da je v Vipavi zaključil tudi Erzo.

Erzov let

Komentar leta: Kdor je zgrešu najboljši dan v decembru mu je lahko žal. Na koncu sam na Kovku, pa ne dolgo, saj je konc vsega, spod burjica. Verjetno bi dlje prišel, če bi šel naravnost za Vipavo. [7.12.2023 20:33] Matevž Gradišek : Najboljši dan decembra še pride 😉 [7.12.2023 19:15] Franek Rakun : Res je [7.12.2023 19:29]

Po zastoju na AC in obvozih čez Logatec, Vrhniko in Horjul še na majhno zaključno druženje ob kuhančku in CocaColi (da slastnega krompirčka sploh ne omenjam 🙂 ).

Včeraj po Zavrhu so bili na splošno veliki načrti za današnji Kovk. Današnja jutranja napoved je že bila bistveno slabša, kot včerajšnja, po moji primarni terapiji pa tudi dejansko vreme v Vipavski ni dajalo prevelike spodbude (vse že na debelo mrčasto, veter na Kovku sploh ni hotel obrniti z burje na JZ…), pa še volje pri potencialnih udeležencih ni bilo več (razen svetlih izjem, ki so še pred zakljućkom moje terapije že odbrzeli na jug…).

Tako (metaforično) pristanem v Kižlovki. Mraz za crknit (sicer zgolj -3), ampak travnik je močvirje in čeprav je vse poprhano s snegom, sem že po petih korakih (nič metaforično) do gležnjev v vodi (mislim, moja noga je v čevljih, kjer je voda do gležnjev…). Ko se plazim po blatu na Staro, voda sicer odteče iz čevljev, ampak vesel pa nisem kaj dosti bolj.

Coto Rook2 razgrnem po ledeno-snežno poprhani travi. Mraz piha po griču gor, tako da po prvem hrbtnem dvigu po obratu po šolsko speljem. In pristanem (sedaj pa ne metaforično) spet do gležnjev v vodi pred kolovozom.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Po nekaj dnevih slabega vremena (dež in močnan JZ čez vso SLO) se danes zbudimo v (skoraj) sončen dan z V, zasnežen do dolin. Sam sem sprva našpičen za Planinsko Grmado (JV, V, pa še kar močan), pa me ustavijo skrbi glede prevoznosti na start, saj je na Slivnici 20+ cm snega. Tako se začnejo dogovori za Zavrh (Milče postavi nepreklicno 12h za zbor pri Škorpijonu) in ostali potrjujejo udeležbo. Na koncu še sam potrdim in se ob 11.45 naslikam na Šodru.

Štusejev Luka odpre prtljažnik in še Erzo in Pavlinom Tomo se zbašeta v avto, saj Damjanov Igor z avtom potegne naprej proti Škorpijonu. Od tam prvi spelje Gabor (+Tunde + Kurnikov Jurij + njihov madžarski XX pes), mi za njim, za nami pa Štusejev Dušan z Milanom, DIgorjem, Morejevim Linom,…).

Parkiramo v celec ob cesti v vasi in zagazimo v deviški sneg kolovoza. Sprva sem nameraval s srednjo opremo (Rook2+ tangice), pa so me na Šodru prepričali, da bo zagotovo lep veter (postaja od včeraj namreč ne dela) in naj vzamem zaresno opremo. Luka mi hoče kar odnesti moj težek rukzak in komaj ga ustavim…

Vedno počasneje se prebijam proti startu (čeprav na srečo drugi gazijo pred mano, pa še sneg je lepo suh) in ko pridemo na start, Milče in ekipa že usposobi postajo, ki že pokaže lep SV – po pobočju gor 4-5/6-7. V resnici vseeno piha bolj z desne okoli vogala.

Takoj začnemo postavljati v sneg (cca 10cm) in se toplo opremljamo. Spet mi Luka viteško pripravi padalo še preden se spravim v zic (hvala Luka 🙂 ). Nekateri malo zavlačujejo in taktizirajo…

Prvi gre v luft Kurnikov Jurij pa Erzo in jaz, za nami ostali (ves čas je takrat še dovolj vetra za lep hrbten start).

Na start vmes pride še Sušev Primož in Pojetov Jože z Bergantovim Primožem.

Po nekaj začetnega jadranja toplanda Jurij.

Jurij gre dol po rokavico

Komentar leta: Ah… je bilo treba nazaj po rokavico/protektor, ki sem ga izgubil v zraku. 🙈 [3.12.2023 15:37]

Sam vrtim na desnem robu Trebelnika, saj dejansko piha V, JV in mi najbolje dela nad robom v kotlu proti startu. Kaj dosti nad greben pa ne morem nabrati. Ko pa se zapeljem levo okoli Trebelnika še dviganja nimam več, zato se kar odpeljem naprej v smeri Vrhnike.

Takrat tudi Jože naredi en vmesni toplanding.

Jožetov vmesni postanek

Sam sicer proti Bistri curim manj, kot sem pričakoval (vmes tudi občasno popiska), inštrument pa pokaže tudi 55. Na Javorču me celo lepo dvigne ob pobočju in poskušam nabrati še več, vendar nazaj v veter praktično stojim, zato se v dviganju mimo Javorča zapeljem naprej proti Vrhniki. Še nad AC mi malo popiska in zavrtim v veter. Prenizek sem za proti BJju, zato že hočem pristati na fuzbal placu. Pa se spomnim na morebitno ograjo in zaprta vrata in pristanem na tej strani, na travniku ob Ljubljanici v Pavlovi vasi.

Zoranov let

V vlažnem snegu in blatu pospravljam, ko blizu mene pristane tudi Primož.

Erzo je potegnil na svojo njivo v Staro Vrhniko.

Erzov let

Andrej Erznožnik : Prešernov let [3.12.2023 17:07]

Gabor je prizemljil blizu BJja.

Gaborov let

Ostali pa so se držali bolj okolice starta in pristali pri Škorpijonu.

Dušanov let

Linov let

Tomov let

Komentar leta: Zimsko😶‍🌫️😁 [3.12.2023 14:04] Stane Šmerc : Ka bo decembra zimsko… ne ga srat  [3.12.2023 14:40]

Lukov let

Igorjev let

Jurijev let

Razen Milana, ki je lepo raztegnil let in celo prišel nazaj na uradni pristanek.

Milanov let

Ko grem pobrati Erza in se že vračava s Stare Vrhnike, pobereva pri BJju še Jožeta.

Jožetov let

Erza odložimo na Šodru, z Jožetom pa naprej do Škorpijona do njegovega avta, saj Bergantov Primož zaradi zatišja na startu še ni uspel odleteti. Odpeljem se proti Podpeči in naprej domov, Jože pa počaka Primoža.

Primožev let

Primož Bergant : Namočeni in blatni travniki. Smotan štart danes. Več snega v celicah kot zunaj 😁 [3.12.2023 15:41]

Ker imam za danes predvidene zemeljske opravke v Celju, se z veseljem pridružim vabilu AMojce na Malič, ki pa ima tam predvidene nezemeljske opravke (= test novega zica 🙂 ). Sploh, ker se mi zdi napoved za Malič najboljša izbira za danes.

Ko mi zjutraj sporočijo, da mi ni treba v Celje, me to sploh ne gane, saj je napoved za Malič še vedno odlična (res pa, da ne gledam temperature…) – očitno se, kljub muhastemu vremenu, na vremensko napoved vseeno lahko bolj zanesemo, kot na poslovne napovedi…

Mojca me naloži v svoj avto in gasa-gasa skozi Celje v Laško. Na blatnem pristanku se v blatu že zbirajo padalci in Damijanovi tečajniki, nekateri pa se z Damijanom tudi že pripravljajo gori na startu. Ker nas je preveč za en kombi, ki čaka spodaj v blatu, po krajšem usklajevanju Mojca zapleni v Damijanovem kombiju zanjo predvideni zic za testiranje. Potem naloživa še enega padalca in Mojca odpelje gor na start.

Takoj začnemo postavljati, saj veter piha idealno (4-6/8), mraz je pa tudi tak, da se ni kaj obirati. Mojca je opremljena z novim zaprtim zicem in po nekaj Damijanovih nasvetih lepo odleti. Sam sem tudi hitro pripravljen. Ko se po šolsko hrbtnem dvigu obrnem in stopim v zrak, pa takoj ugotovim, da se mi je elastika za kokon očitno snela s čevlja (ni čudno, saj je tudi tu zdrsavalo po blatni strmini 🙂 ). Da ne bo kdo pomislil, da se izgovarjam, ker bi si jo morebiti pozabil natakniti na čevelj – NE, odkar se mi je to nazadnje zgodilo na Planinski Grmadi, je to vedno prva stvar, ki jo naredim, ko obesim zic na sebe…

In naslednje minute ob glasnem preklinjanju (mimovozeči tečajniki in ostali se me kar izogibajo 🙂 …) telovadim v zicu in poskušam dovolj prelomiti svoja trda kolena, da bi le nekako zgoljufal kokon. Ker uspeha ni, akro letenje pa me tudi preveč ne veseli, se počasi odpeljem na blatni pristanek.

Zoranov let

Vržem robo s sebe in jo rinfuzo zbašem v kombi za popravca.

Padalci kapljajo v blato pristanka drug za drugim in tudi Mojca pristane po 3/4 zmrzovalne ure, vendar vsa navdušena nad novim zicem.

Mojčin let

Frenk Lokovšek : Bravo Mojca👏😀🪂 [29.11.2023 14:53] Zoran Gaborovič : Evo, nov zic se že amortizira 😉 [29.11.2023 21:24]

Ko se nas nabere dovolj, nas kombi transportira še enkrat na start (Mojco je bilo treba prav prepričevati, da gre gor še enkrat v ta mraz; na koncu je prevagal argument, da mora nujno zic vsaj še enkrat preveriti, preden ga potrdi…).

Zdaj so tu sunki že okoli 10 in zato je še bolj mrzlo kot prej (ampak ne dovolj, da bi blato zmrznilo…) in zato se še hitreje pripravljamo. V luft se odliftam še pred Mojco in zadrajsam sem in tja ob lepem dviganju nad greben. Dvakrat z V roba čez stolp in start na Z do Šmohorja in potem s četrto stranico čez Savinjo do Tovstega (kjer še malo greje zahajajoče sonce). Mojca javi, da jo je naraščajoči mraz že prizemljil, zic pa je še vedno odličen.

Mojčin 2.let

Zoran Gaborovič : Po mojem je blo na levem bregu bolj toplo  🙂 🙂  [29.11.2023 21:32]

Sam pa se z zadnjimi sončnimi žarki s pobočij nad Tovstim spustim v mračni večerni senčnati hlad in blato pristanka.

Zoranov popravc

Mojca je Damjanu medtem že dokončno zaplenila sedež in sledi samo še končno druženje v Tušu (kuhanček in drugo…).

Danes je kilav dan z naraščajočim JZ (in celo nek dežek nam napovedujejo proti večeru). Nihče nič ne predlaga (je pa nekaj samotnih pojavov letenja na OLC). Ko pa se pokaže nekaj sramežljivih sončnih žarkov v LJU, se spravim v Kižlovko.

Ni več močvirja (samo že blato…). Na Stari trava samo še vlažna ob skromnem pihljanju po griču gor (v bistvu idealno…).

Postavim, počakam na stabilen hlad na vratu, hrbtno potegnem in po obratu speljem po šolsko. Nad blatom njive do blata travnika pred blatnim kolovozom.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije